Malta je majhno otočje med Evropo in Afriko, na prepihu imperijev. Prve sledi civilizacije segajo v šesto tisočletje pr. n. št., ko je skrivnostno ljudstvo gradilo impresivne megalitske templje, dve tisočletji kasneje pa brez sledov nenadoma izginilo. V zgodovini so se osvajalci menjali, kar se kaže tudi v svojevrstni malteščini. Besedni, kulturni, arhitekturni ter genski zakladi so se v vseh teh burnih obdobjih plemenitili. Končno se je Malta ponovno osamosvojila leta 1964.

Trije otoki so vredni omembe: Malta, Gozo in Comino. Malta je gosto poseljena, intenzivno turistična in živahna. Gozo, občutno manjši in redko poseljen, je bolj umirjen in ruralen, s svojevrstnim vzdušjem in pridihom skrivnosti. Tudi Maltežani se nanj radi umaknejo pred vrvežem in vsakodnevnimi skrbmi. Najmanjši je Comino, ki ima le dva prebivalca in se uspešno izogiba turističnim megagradnjam. 

Gozo, potapljaški raj

Potapljaške znamenitosti so povsod, a s poudarkom na Gozu. Ta se pogosto uvrsti na lestvice najboljših svetovnih potapljaških središč, nedvomno pa spada med boljše Sredozemlja. 

Otočje je obkroženo z ladijskimi razbitinami, od antičnih do novejših, namerno potopljenih bark, ki počasi postajajo grebeni in zatočišča za morske živali. Rekreativno potapljanje se izvaja predvsem z obale, potapljaški centri skrbijo za prevoz in drugo logistiko. Mogoče je tudi potapljanje v lastni režiji. Lahko najamemo avto, jeklenko in uteži, potapljaški center pa napolni jeklenke ter da napotke. Nekatere globlje lokacije, primerne za tehnične potapljače, so dostopne le s čolnom. Taki znamenitosti sta recimo sestreljeni angleški bombnik Blenheim in 66 metrov dolga podmornica HMS Stubborn, oba potopljena med drugo svetovno vojno. 

Podvodna naravna arhitektura 

Poleg številnih potopljenih ostankov tehnologije je izredna tudi podvodna topografija. Malteški otoki so ostanek starodavne kopenske povezave med Sicilijo in Severno Afriko, tvori pa jih predvsem apnenec. Obkrožajo jih zanimivi geološki pojavi, kot so votline, jame, naravni mostovi in ožine. Tudi pod gladino. 

Ena večjih kopenskih znamenitosti je bil naravni most, imenovan Azurno okno, ob znanem potapljaškem kraju Modra luknja (ang. Blue hole). Leta 2017 se je naravni most samodejno porušil, kar pa je ustvarilo nov, izreden potapljaški poligon z nešteto ogromnimi skalami, ozkimi prehodi in predori. 

Vrnitev delfinov

Morsko življenje je značilno sredozemsko. Če ga primerjamo z jadranskim, lahko ugotovimo, da je živali v povprečju več, pa tudi kakšno večjo ribo srečamo, recimo kirnjo, gruja, mureno ali celo morskega goloba. Zaradi mirnega turizma med pandemijo so se v preliv med Malto in Gozom vrnili delfini. Ker so zime mile in morje dokaj toplo, je potapljanje mogoče vse leto, značilna je tudi dobra vidljivost. 

Kopenske lepote 

Malteške podvodne znamenitosti so vsekakor vredne obiska. Seveda jih lahko kombiniramo s kopenskimi, ki jih je na pretek: skrivnostni megalitski templji, živahna Valletta z mogočnimi obzidji, utrjeno staro mesto Mdina in čarobni otok Gozo, med drugimi. 

Hrana je praviloma preprosta, tipično mediteranska, dopolnjena z naborom kakovostnih avtohtonih vin. Maltežani so prijazni in gostoljubni, cene pa primerljive z našimi ali celo za odtenek nižje. 

Potovanje na Malto, ki je članica Evropske unije, je preprosto. Lahko se odločimo za paket s čarterskim poletom iz Ljubljane, najdemo pa tudi nizkocenovne lete z bližnjih letališč.