Kot pravi legenda, so se nekoč, ko je bil otok že tako dolg kot danes, nemara pa še daljši, vile dogovorile, da ga na najožjem delu razpolovijo. Kopale so in kopale – a jih je prehitela zora. Tako so ostale ujete v jami, ne da bi dokončale delo, in izklesale so Strašno peć. Strašno – krasno! Kraška jama je resda bolj žepen, a zelo nazoren prikaz kraškega podzemlja, z rastočimi stalagmiti, navzdol polzečimi stalaktiti, stebri, kapniškimi zavesami in temo, ki skriva še marsikaj, kar ni za turistične oči, ki jim je zaradi varovanja kraškega bogastva omogočen le voden ogled. 

Orljak – razgledna krona otoka

Dugi otok zbere v dolžino 45 kilometrov, tako raznovrstnih, da čas na njem polzi med dnevi kot morska voda med prsti. Ravno dovolj je prostran, da lahko vsak dan raziščeš drug košček mozaika, a hkrati priročno obvladljiv, da ne izgubljaš preveč časa na cesti, čeprav je tudi to slikovito. Asfaltna kača se zareže po dolgem čez otok in te v uri vožnje dostavi s severa na jug, med vijuganjem pa se na levo in desno odpirajo pogledi na čarobni Jadran. Za tistega ultimativnega je treba po kraško preluknjanih skalah, ki bi lahko konkurirale ementalcu, navkreber na Orljak, dobrih tristo metrov nad morjem, najviše, kolikor je dovoljeno stopiti neposvečeni nogi. Krono otoka, Velo Stražo, ima pod nadzorom vojska. Razgledišče očara! Otoka Rava in Iž sta kot na dosegu roke, streljaj naprej Ugljan in južno Pašman, v daljavi se čez obzorje raztegne Velebit, na jugu se dvigujejo Kornati, daleč na severu ostro oko opazi svetilnik na Velem Ratu. Ostro uho med sestopom ujame oglašanje, ki spominja na gamsje; kot izveva pozneje, na otoku živijo mufloni.  

Hrvaški Karibi

V tej spokojnosti imaš občutek, da se je čas ustavil, kot tudi na cesti ob številnih neregistriranih avtomobilih. Ne ustavi pa se turistični vlakec, ki na Sakarun, najbolj opevano plažo na otoku, dostavlja nove in nove obiskovalce. Kot ponedeljek dolg zaliv odprtih rok sprejme vse, hrvaški Karibi s četo jadrnic na obzorju slovesu primerno navijejo cene sladoleda, pijače in parkirnine. Peščeno dno ob dvigajočem se soncu pričara turkizno modrino, tako da je glavna dejavnost večine delanje selfijev v vodi do kolen ali pasu. Ribic tu ni, zdi se, da sploh ni življenja pod vodo, a mi – z resda sila izostrenim občutkom za bližnja srečanja z morskimi ježki – vendarle uspe najti morskega zmaja, ki v nožni prstanec spusti pekočo bolečino. Selitev v slamnato senco Sakaruna, kjer se odlično bere ... svobodneje pa se plava severneje, nedaleč od znamenitega svetilnika v Velem Ratu. 

Spokojnost južnih otoških obzorij

Jug otoka pokaže drugačen obraz. Naravni park Telašćica je troedinost istoimenskega zaliva, ki ga uvrščajo med najlepše na vzhodni obali Jadrana, strmih sten, ki se prepadno dvigujejo do dvesto metrov nad morjem, in slanega jezera Mir. Zadnji makadamski kilometri proti obali Čušćice skozi nasade oljk dajejo slutiti, da sem ne zaide dosti obiskovalcev, še največ v lupinah jadrnic in turističnih ladjic, ki zapeljejo na Kornate. Kdo bi se branil senčnega zavetja pod oljkami, na gladkih skalah streljaj stran pa zasebnega pomola! Na obzorju se morska modrina ne le stika z nebesno, saj iz Jadrana vstajajo zlato zapečene pogače Kornatov, ki pravi sijaj dobijo v svetlobi ugašajočega sonca. 

Slani potep po Kornatih

Zjutraj odrinemo iz Salija in brž razumemo kapitana Rikija, zakaj je duhamorno delo v trgovini zamenjal za krmarjenje barke Lavsa po prostranosti narodnega parka Kornati. Med občudovanjem mogočnih klifov in odmaknjenih zalivov za uvod obliznemo obalo Telašćice, nato po slani cesti z vetrom v laseh polzimo mimo pšenično rjavih krp Kornatov, ki upravičijo svoje ime. To naj bi izhajalo iz latinske besede corrimare, ki označuje razsute, razpršene otoke – skoraj sto se jih potaplja v jadransko modrino, ki začne dobivati vse bolj karibske odtenke. Na otočku Levrnaka bi se čas lahko malce zagozdil, smo enotnega mnenja. Pod večer se vrnemo v Sali, osrednji zaliv osvetlijo lučke, zadiši po ribah, tu in tam večernemu vetriču takt prevzame ulični umetnik. 

Delfini za slovo

Ne le na morski gladini, na Dugem otoku imaš tudi z masko in dihalko na glavi ter plavutkami na nogah kaj videti. V podvodju se lovijo jate rib(ic), na dnu čepijo morske kumare, med njimi celo kakšen leščur, na plaži Brbiščica je mimo prineslo morsko iglo. Lupine školjk se na soncu bleščijo kot svinčena mavrica, neustavljivi raziskovalec morskega dna na svetlo dvigne tudi lupino in zobovje velikega morskega ježka. Za slovo od Dugega otoka nama zadnje jutro pogled na obzorje prikujejo delfini, ki se razigrano podijo čez ožino ob Savarju, slikoviti vasici s starodavno cerkvijo sv. Pelegrina na otočku.