Prihod v črnogorsko prestolnico Podgorica v večernih urah ni bil ovira za hiter sprehod po mestu. Premamili so me topel večer in presenetljivo veliko odprtih teras gostinskih lokalov. Na eni je goste zabaval pevec, čeprav je bilo zaradi protikoronskih ukrepov na terasi bistveno manj miz kot v normalnih razmerah. »Upamo na boljšo sezono in več tujih gostov,« se je takoj razgovoril natakar. »Lansko so reševali domačini.« Mimogrede izvem še, da smo Slovenci tudi danes med ljubšimi gosti. Pač zaradi dejstva, da smo dolgo živeli v skupni državi. »Dobri ste, vi, Slovenci! Od nekdaj vas cenimo kot delavne in poštene! Pri nas brez poznanstev ne prideš daleč, politiki se pa samo prerekajo.« Ni mogel verjeti, da v Sloveniji ni dosti bolje ...

Tudi drugod je skoraj vsak pogovor nanesel na primerjave med življenjem pri nas in v Črni gori. In skoraj vsakdo je poznal koga, ki je bil ali pa živi v Sloveniji. »Nekdanji nogometni vratar slovenske reprezentance Mladen Dabanović je moj sorodnik,« potrdi Andrija, voznik turističnega čolna na Skadarskem jezeru. »Tujci vedno pogosteje prihajajo na opazovanje ptic,« še izvem. »Prav tako se navdušujejo nad kopanjem v čisti vodi. Še posebno nad slikovitimi globokimi podvodnimi izviri, ki so videti kot luknje brez dna. Doživetja na jezeru radi dopolnijo z dobro hrano.« 

Naravni paradiž in ribje specialitete

Videti je bilo, da vse gostilne v okolici jezera slovijo po ribah. Še posebno priljubljeni so krapi, ki pa so tu čisto nekaj drugega, kot sem jih vajen pri nas! Še zdaleč niso mastni, prekajeni so presenetljivo podobni lososu. Z drugačnim, a svojstvenim okusom se postavlja tudi jegulja, ki jo vsekakor morate poskusiti, če vas pot zanese v te kraje. 

Skadarsko jezero je največje na Balkanskem polotoku in leži na meji med Albanijo in Črno goro. Črnogorska stran je del narodnega parka, saj na območju živi več kot 40 vrst rib in okoli 270 vrst ptičev. Med drugim je to pomembno zatočišče pelikanov. Jezero zaradi zaraščenega obrežja k sreči ni primerno za masovni turizem. Tako se obiskovalci med vožnjo s čolni ali manjšimi ladjami posvečajo opazovanju ptic, na svoj račun pridejo ribiči, obiskati je vredno nekaj manjših ribiških krajev. 

Mesto pod utrdbo

Pri Skadarskem jezeru se razcepi cesta, ki vodi proti morju – desni krak vodi čez hribe, levi pa skozi predor, ki krepko skrajša vožnjo proti vabljivi obali. Delno jo spremlja železniška proga, ki je skozi dolg predor speljana do pomembnega pristanišča Bar. Mesto se ponaša s privlačno plažo, promenado, okrašeno s palmami, urejenimi parki in dvorcem kralja Nikole. V nasprotju z večino mest se stari del skriva nekaj kilometrov stran, ob vznožju gore Rumija. Stari Bar ima pestro zgodovino, saj so se tod izmenjevali Bizantinci, Slovani, Benečani in Turki. Konec 19. stoletja je končalo v ruševinah, ljudje so se začeli naseljevati ob obali. Zadnji udarec je starodavnemu mestu leta 1979 prizadejal potres. K sreči so ga kasneje obnovili in danes lahko občudujemo ohranjeno obzidje trdnjave Haj Nehaj iz 15. stoletja, obnovljenih je tudi nekaj zgradb, v katerih so urejeni muzeji in prireditveni prostori. Pod obzidjem se stiska naselje, katerega ozke ulice in hiše spominjajo na davno minule čase. Tu vabi nekaj gostinskih lokalov in trgovin, ki popestrijo pot do utrdbe. 

Slikoviti otok za premožne

Tudi naključnemu popotniku se med spoznavanjem črnogorske obale pogled zanesljivo ustavi na slikoviti podobi otočka Sv. Stefana. Priznam, čeprav sem ga videl že nekajkrat, me pogled nanj še vedno prevzame. Otok z nekdanjo ribiško vasjo so začeli že pred pol stoletja spreminjati v luksuzno letovišče, kamor so prihajali politiki, bogataši in slavni iz filmskega sveta. K sreči so v osnovi ohranili naselje kamnitih hiš, ki danes v obliki prostornih apartmajev nudijo vse, kar pričakujejo najzahtevnejši gostje. Otok ima skupaj z bližnjo obalo v dolgoročnem najemu tuje podjetje. 

Srce naselja je trg – Piazza. Tukaj se v kamnitih hiškah skrivata dve restavraciji z razgledom na morje. Ulice med kamnitimi hišami so podobne labirintu. Za lažjo orientacijo so označene s prijetnimi, pretežno rastlinskimi imeni: Vrtnica, Magnolija, Origano, Figa. Otok je precej bolj zelen, kot je bil nekoč, saj so skrbni vrtnarji vsak kotiček poleg nekaj ohranjenih starih dreves izkoristili za zasaditev okrasnih rastlin. Med njimi prevladujejo avtohtone, značilne za sredozemsko podnebje. Poleg borovcev, ki vročini kljubujejo že desetletja, ob ozkih poteh rastejo košate fige, okrasni grmi, sivka, vrtnice. 

Če niste med srečneži, ki si lahko privoščijo bivanje za tisoč evrov na noč, se lahko vsaj sprehodite po parku, ki obdaja hotelske plaže na celini. Za vse je značilno rjavo-rožnato obarvan pesek. Prva plaža se nahaja tik ob nasipu, ki otok povezuje s kopnim. Na drugi strani gozdička vabi Kraljeva plaža pod vilo Miločer. Ob nekdanji poletni rezidenci kraljice Marije Karađorđevič je urejen nasad z eksotičnimi drevesi. Najbolj odmaknjena je Kraljičina plaža, ki se stiska pod strmo obalo. 

Slovenska plaža

Ob črnogorski obali je lepo število krajev, v katerih se velja ustaviti. Za najbolj znano turistično mesto velja Budva. Najprivlačnejši je stari srednjeveški del, kjer se za obrambnim obzidjem vijejo ozke ulice z raznovrstnimi lokali. Le nekaj korakov stran vabita dve manjši plaži, do najdaljše se je treba sprehoditi kak kilometer daleč. Imenuje se Slovenska plaža – kot tamkajšnje turistično naselje, ki spominja na vas belo opleskanih hiš z modrimi polkni. Ime priča o tem, da smo Slovenci med domačini še vedno dobro zapisani. 

Razkošna marina

Tudi Tivat je vreden obiska, čeprav se ne ponaša z veliko zgodovinskimi atrakcijami. Pozornost vzbujajo le ostanki utrdbe, nekaj renesančnih hiš in cerkev v središču mesta. Bolj privlačna je obala s prestižno marino, plažo in promenado, okrancljano s palmami. V njihovi senci se vrstijo gostinski lokali, in mnogi nudijo izjemno dobro hrano. Razumljivo, prevladujejo morske specialitete. »Za sladico morate poizkusiti bokeljsko šnito!« je bila odločna gospodična pri sosednji mizi. Vsekakor mi ni bilo žal. Kremšniti podobna sladica s pomarančno kremo je odlična! 

Z gostilniškega vrta sem občudoval slikovito jadrnico Jadran, ki je bila ponos Kraljevine Jugoslavije, z enakim navdušenjem jo domačini in turisti pozdravijo še danes. Nedaleč stran v privezih sodobne marine Porto Montenegro pozornost vzbujajo razkošne jahte. Gostom so na voljo počitniški apartmaji in hotel najvišje kategorije, luksuzno ponudbo pa dopolnjujejo restavracije in na desetine butičnih trgovin najbolj znanih imen iz sveta mode. Domačini so bili do gradnje luksuznega naselja sprva skeptični, toda izkazalo se je, da so veliko pridobili. Mnogi so dobili zaposlitev, znane osebnosti, ki se tu zadržujejo (posebno priljubljen je Novak Đoković), pa so magnet za premožnejše turiste.