Zet si je podredil mojo hčerko in me fizično izgnal iz lastnega doma

Sem mati treh otrok, ločena. Naj na kratko opišem svojo zgodbo. Z možem in s pomočjo staršev sva zgradila hišo, v katero smo se vsi vselili. Otroci so zrastli, hčerka se je poročila in rodila se je že prva pravnukinja. Zeta smo sprejeli z odprtimi rokami in jima pomagali, da sta si ustvarila družino in uredila stanovanje v zgornji etaži. Ker je hiša postala pretesna, sta se starša preselila v stanovanje v bližini.

Zaradi nesoglasij sva se kasneje z možem ločila. Nesoglasja pa so nastajala tudi med drugimi družinskimi člani. Moj najmlajši sin si je izbral neprimerno družbo. Domov je vabil sošolce in sošolke, kjer so kadili. Zeta je to zelo motilo in je nekoč celo poklical policijo. Mama je v tistem času, potem ko je ostala sama, nekaj časa bivala pri meni. Da bi najmlajšega sina obvarovala pred neprimerno družbo in hkrati ustregla zetu, sem sina preselila v njeno stanovanje. Kljub temu je zašel in pristal v Projektu človek, kjer se je odvajal od prepovedanih drog. Mama se je nato preselila nazaj v stanovanje in pred šestimi leti sem šla živeti k njej, da bi ji pomagala v njeni starosti in ji omogočila, da se pred smrtjo še malo druži z bližnjo prijateljico.

Sin je po dveh letih odvajanja od mamil prišel domov in me prosil, če lahko ostane še eno šolsko leto, da naredi maturo. V stanovanju smo se stiskali mama, jaz in sin, zato sem se želela vrniti v svoj dom. Takrat pa sta mi zet in hčerka to preprečila! Zet me je od tam fizično odgnal, me poniževal, ustrahoval, žalil, nabavil celo psa, da ne morem tja, ker se bojim tako njega, kot psa. Tako so me zmedli, da nisem vedela ne kod ne kam. V moje stanovanje so vselili vnuka, ki si je potem pripeljal dekle in zdaj pričakujeta že drugega otroka, meni pa niso pustili videti niti prve hčerke.

Nekako sem se sprijaznila, da so mi vzeli dom. Mama je pred dvema letoma umrla in s sinom sva ostala sama. Nihče se ne pogovarja z mano. Hčerka, ki mi je bila vse na svetu in sem bila ponosna nanjo, me nikoli ne pokliče, oba vnuka me ignorirata. Tudi mojega starejšega sina so želeli odpraviti z minimalnim zneskom za njegov delež pri dedovanju hiše. Vem, da sem naredila ogromno napako, ko sem bivšega moža nagovorila in mu celo dala 10.000 evrov, da je hčerki z darilno pogodbo izročil svojo tretjino hiše. 

Tako sem zdaj grozno nesrečna. Bojim se, glede na vse, da ima zet hčerko pod prisilo in tudi ostale družinske člane. Bojim se, da sem hčerko za vedno izgubila. Ne vem, kako dolgo bom to zdržala. Spim samo s tabletami in jemljem pomirjevala. Na sodišču si ne upam sprožiti spora, ker se bojim zeta. Bojim se tudi za hčerko. Preko odvetnice sem že urgirala, a hčerka ni niti dvignila pošte.

Hvala za vaš čas, če mi boste lahko dali kako spodbudno besedo. Lepo vas pozdravljam.

- Bralka