Drži, čas in motivacija sta kar precejšnji težavi mnogih, ki se občasno gibajo, tukaj je še priročen izgovor, da smo se nazadnje rekreirali v šoli, a vendar so bržkone v manjšini tisti, ki se še obotavljajo, ko pomladne temperature kličejo na hiter sprehod, morda kar k lahkotnemu teku v naravi. »Kadar smo telesno in duševno napeti, postane dihanje plitvo in pospešeno, mišice se skrčijo. Zmanjša se dovod kisika v telo, delež ogljikovega kisika pa ostane v njem, kar pomeni, da je izmenjava plinov oslabljena. Upadeta telesna in psihična zmogljivost, postanemo utrujeni in brezvoljni. Ko smo aktivni na svežem zraku in globoko dihamo, je kri obogatena s kisikom, ki potuje v vse dele telesa. Okrepimo imunski sistem, pospešimo izločanje odpadnih snovi, izboljšamo krvni obtok. Pomemben učinek telesne vadbe je ohranjanje mišične mase. Koristi se kažejo v večji storilnosti, pozitivnosti, delovnih navadah, disciplini in povečanih kognitivnih sposobnostih,« pozitivne posledice gibanja izpostavi Jasna Zagrajšek, profesorica športne vzgoje in ena prvih profesionalnih osebnih trenerk v Sloveniji iz centra ŠUS Eurofitness.



Več ni vedno bolje
Dobra novica je, da ni treba preteči maratona za krepkost in čilost. Splošno priporočilo za vse, ki bi na telo vplivali bolj celovito, je: ustrezne obremenitve redno in dosledno vsaj trikrat na teden po pol ure. »Šport v pomenu zmerne vadbe bi opisala z besedami zdravje, ljubezen do sebe in telesa, sprostitev in uživanje. Vsekakor opažam, da že marsikateri rekreativni športnik teži k pretiravanju in nezdravi želji po dosežkih ter s tem nasilju nad lastnim telesom. Velikokrat je težko ubrati normalno mejo, ki je še spoštljiva do telesa in zdravja. Sprašujem se, kaj nekoga žene, da se identificira z vrhunskim športnikom in njegovimi dosežki, ker to ni smiselno,« pravi Jasna Zagrajšek. Sogovornica izpostavi najpomembnejša načela, ki jih je treba upoštevati za varno in prijetno vadbo. »Individualnost: koncept vadbe prilagodite sebi. Zavedajte se, da en tekač ni podoben drugemu, zato naj vas ne zavedejo prehitri. Prisluhnite svojemu telesu. Korak za korakom boste napredovali boste in kar je najpomembneje – brez poškodb. Postopnost: šele ko boste kos enostavnim nalogam, lahko nadaljujete z zahtevnejšimi. Najprej vadite pri nizki, šele nato pri visoki intenzivnosti ter najprej obvladajte krajše in nato daljše razdalje. Če vas je že denimo prvi tek v sezoni izčrpal, ste si napravili medvedjo uslugo. Racionalnost: poskušajte s čim manj vadbe doseči kar največji napredek. Ne rinite z glavo skozi zid, upoštevajte svoj delovni ritem in vsestranski razvoj. Vedite, da več ni vedno tudi bolje. S počitkom poskrbite za regeneracijo telesa in s tem tudi za napredek. Sistematičnost: pot, ki vodi do cilja, je najprej treba opredeliti. Vsaka vadba mora imeti določen namen, tako kot ima pri gradnji hiše vsaka opeka svojo vlogo.«



Športne poškodbe
Jasna Zagrajšek poudari, da prav v neprimerni telesni aktivnosti, pretiravanju in nepremišljenem pristopu k vadbi najpogosteje tičijo vzroki za športne poškodbe. »Ko se posameznik navdušeno začne ukvarjati s športom, morda ne pomisli na poškodbe, ki bi ga utegnile doleteti. Velikokrat je želja velika, vendar glava in telo še nista pripravljena.« Sogovornica povzame, da se akutne poškodbe, kot so zvin gležnja, izpah ali zlom roke, zgodijo nenadno med telesno aktivnostjo. »Na tako poškodbo vas bodo opozorili močna bolečina, otekanje, nezmožnost obremenitve uda in njegova izjemna občutljivost, skoraj popolna nezmožnost premikanja sklepa, izjemna šibkost uda, viden izpah ali zlom kosti. Kronične poškodbe pa nastanejo zaradi pretirane uporabe določenega dela telesa med športom oziroma dolgotrajno vadbo in pomanjkanjem počitka. Znaki kronične poškodbe so bolečina med izvajanjem aktivnosti, topa bolečina med počivanjem in otekanje.« A ko se zgodijo, si vsak želi, da bi pomislil nanje že prej ter jih znal preprečiti oziroma čim uspešneje regenerirati. »Ne glede na vrsto poškodbe se držite naslednjih napotkov: ne trenirajte, če ste preutrujeni; pazite na hrano in pijačo; če povečate količino treninga, povečajte tudi količino počitka; vsako, tudi najmanjšo poškodbo poskusite takoj pozdraviti; nove napore uvedite postopno; zmeraj si vzemite čas za ogrevanje in ohlajanje; takoj po treningu se umijte in preoblecite; poskrbite za ustrezno obutev in oblačilo,« svetuje Jasna Zagrajšek.