»Dobrodošli na istanbulskem letališču, stičišču sveta,« nas po dvournem letu ponosno pozdravi stevardesa družbe Turkish Airlines. Nič manj skromni niso napisi na stenah hodnikov, ki vodijo do izhoda letališča: »Mesto, tako veličastno, da ena celina zanj ni dovolj.« Res je, Carigrad, v svetu bolje poznan kot Istanbul, je s svojo bogato zgodovino in več kot 15 milijoni prebivalcev mesto presežkov. A zaradi dobrih letalskih povezav in dejstva, da so večje turistične znamenitosti zgoščene v starem jedru, lahko utrip turške metropole spoznate kar med podaljšanim koncem tedna.

Preberite še: Zato je Symi biser grških otokov

Istanbul je Slovencem za precej ugodno ceno dosegljiv z neposredno letalsko povezavo iz Ljubljane, zato ni nič čudnega, če sredi živahnih ulic večkrat zaslišiš poznan jezik. Mesto namreč ni zanimivo le z vidika zgodovine, ampak tudi zaradi ugodnih nakupov, izvrstne hrane in prijaznega sredozemskega podnebja. Medtem ko se temperature julija in avgusta povzpnejo tudi čez 40 stopinj Celzija, december in januar pa sta malce bolj hladna in deževna, so vsi preostali meseci kot nalašč za krajši dopust ali nakupovalni vikend v nekdanji prestolnici velikega Osmanskega cesarstva.

Mesto številnih imen

Zametki Carigrada, takratnega Bizanca, segajo dobrih 600 let pred našim štetjem. Nekaj sto let kasneje je mesto s Konstantinom Velikim, po katerem je dobilo tudi drugo ime, zavzelo prestol Vzhodnega rimskega cesarstva. Manj znano pa je dejstvo, da se je v tistem obdobju imenovalo tudi Novi Rim, saj je bilo, tako kot današnja italijanska prestolnica, zgrajeno na sedmih gričih. Seveda s to razliko, da so bile na njegovih gričih zgrajene mošeje. Številne mošeje, menda jih je krepko več kot 3000, palače in utrdbe še danes pričajo o mogočnih razsežnostih mesta in njegovi pomembni zgodovinski vlogi.

Razpet med Evropo in Azijo

Istanbul je edina metropola, ki leži na dveh celinah. Petnajstmilijonsko mesto, razpeto med Evropo in Azijo, ločuje Bosporski zaliv, ki je naravna meja med obema celinama, čezenj pa sta speljana dva približno kilometer in pol dolga mostova. Medtem ko je evropski del mesta bolj privlačen za turiste, je azijski del bolj umirjen, z več stanovanjskimi soseskami, zelenimi parki in širokimi bulvarji. Turki pravijo, da se v evropskem delu trguje, v azijskem pa stanuje. Celini po novem povezuje tudi 13,5 kilometra dolg podvodni predor Marmaray, ki je znan zlasti po dolgotrajni gradnji. Začela se je namreč že leta 2004, zaradi številnih dragocenih odkritij med izkopavanjem pa se je zavlekla za več kot deset let. Predor, ki so ga za ves promet odprli šele marca 2019, je danes pomembna povezava predvsem za številne delovne migrante.

Hotelski razgled za bogove

Ponudba hotelov v Istanbulu je vsekakor pestra in primerna za različne globine žepov. Če imate možnost, poskusite izbrati kakšnega v starem mestnem jedru, s pogledom na eno izmed znamenitih mošej. Hoteli vseh cenovnih razredov namreč kar tekmujejo med seboj, kdo »ima lepšega«. Na to me ponosno opozori tudi Mehmet, lastnik hotela, ki me pozdravi z: »Dobrodošla v Magnaura Palace, edinem hotelu s teraso z razgledom na vse, kar ti srce poželi!« Vajena vseh turističnih zvijač in olepšav se dvomeče povzpnem v najvišje nadstropje hotela, kjer pa me pričaka prijetno presenečenje. Na levi strani čudovit pogled na s sončnim zahodom obsijano Hagijo Sofijo, na desni veličastna Modra mošeja, pred mano pa neskončna gladina Marmarskega morja, po katerem osvetljene ladje in barčice tiho hitijo v pristan. Mehmet, kapo dol, nisi pretiraval.

Najlepša in največja mošeja si stojita nasproti

Večina zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti Istanbula je zgoščena v predelu Sultanahmet. V njegovem osrčju stoji že omenjena Hagija Sofija, ki je bila sprva bazilika, nato mošeja, po prihodu prvega predsednika sodobne turške republike na oblast pa so jo preuredili v muzej. Gre za eno najlepših arhitekturnih stvaritev na svetu, ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, zato ni presenečenje, da se pred njenim vhodom vijejo dolge vrste turistov. Zrcalno nasproti Hagije Sofije, dobrih 300 metrov stran po lepo urejenem zelenem parku, stoji največja in glavna mošeja v Istanbulu. Mošeja sultana Ahmeta, zaradi modrih detajlov v notranjosti znana tudi kot Modra mošeja, je edina s šestimi minareti, ki so namesto štirih menda nastali zaradi »šuma v komunikaciji«.

Potopljena palača

Le nekaj korakov od trga Sultanahmet, ki je bil v času Konstantinopla hipodrom za konjske dirke, stoji vhod v tako imenovano Potopljeno palačo, podzemno vodno cisterno iz 6. stoletja. Cisterno, ki stoji na 336 marmornih stebrih (med njimi izstopata dva z glavo grške mitološke Meduze) in zadrži kar 80.000 kubičnih metrov vode, so zgradili Bizantinci in je bila glavni vir vode za takratno Veliko palačo. Cisterna bazilika je danes kot muzej odprta za obiskovalce (tudi tu se pripravite na dolge vrste), marsikomu pa je zanimiva zaradi dejstva, da se je med njenimi stebri s čolnom prevažal znameniti agent 007.

Znamenitosti resnično na vsakem koraku

V predelu Sultanahmet sta tudi palača Topkapi iz Osmanskega cesarstva in mogočna Sulejmanova mošeja, ki s svojega obzidja ponuja čudovit pogled na Bosporski zaliv. Če vam noge dopuščajo, se sprehodite čez most Galata, ki vodi do istoimenskega stolpa z razkošnim pogledom na vse strani neba. Od tam se odpravite po eni glavnih nakupovalnih ulic, po katerih vozi tudi simpatični rdeči tramvaj, vse do trga Taksim, kjer se je pred tremi leti in pol zgodil poskus strmoglavljenja predsednika Erdogana.

Živahni Veliki bazar

Istanbula seveda ne morete zapustiti brez obiska Velikega Bazarja, ene največjih pokritih tržnic na svetu. Bazar, katerega korenine segajo v 15. stoletje, se razprostira na 30 kvadratnih kilometrih in obsega 60 ulic, v njih pa vas čaka več kot 5000 butikov, trgovinic in restavracij. Znan je predvsem po ponaredkih priznanih blagovnih znamk, a ponuja veliko več – od pisanih preprog, lestencev, usnjenih izdelkov in keramike do čajev, začimb, zlata in najrazličnejših spominkov. Jaz mu pravim kar turška Ikea. V njem boste namreč našli vse, česar verjetno ne potrebujete, a boste iz njega vseeno odkorakali polnih rok.

Najpomembnejše pravilo pri obisku bazarja je barantanje. Prodajalci navijejo začetne cene do višav, a jih lahko z malce spretnosti spustite tudi za več kot polovico. Če boste prodajalcu samozavestno povedali, da vam je njegov »sosed« za enako usnjeno jakno že v izhodišču ponudil mnogo nižjo ceno, ste že na pol poti do uspeha. Pazite le, da se ne boste v labirintu na videz enakih ulic izgubili in na koncu pristali pri tistem, ki ste ga še pred petimi minutami gladko zavrnili. Poleg čudežnega talenta za vse svetovne jezike imajo namreč prav vsi neverjeten spomin. Če boste prodajalca s prenizkimi ponudbami užalili, se lahko zgodi, da vas naslednjič ne bo niti pogledal. In kot nalašč bo ravno tista usnjena jakna na voljo samo v njegovem butiku.