Tržnica presežkov

Staro mestno jedro, obdano z vodnim kanalom in delno ohranjenim obzidjem, se mi je zazdelo pravi popotniški paradiž s številnimi budističnimi templji, lesenimi hišami, tržnicami, majhnimi hoteli, privlačnimi trgovinicami, kavarnami in gostinskimi lokali. Nič čudnega, da je na malo prometnih ulicah živahno noč in dan, še posebno pa ob nedeljah zvečer, ko oživi ena najmikavnejših tržnic na svetu. Za promet zaprejo eno izmed glavnih ulic in pozno popoldne jo preplavijo stojnice s tisočerimi eksotičnimi izdelki ter avtentičnimi prigrizki za drobiž. Ni se bilo težko prepustiti človeškemu valovanju in potikanju med skušnjavami. Mimogrede je izginil občutek za čas, saj je bilo prijetno postati tako pri lokalnem rokodelcu, uličnem glasbeniku, prodajalcu slastnega manga kot se umiriti ob osvetljenem ribniku sredi čarobnega budističnega templja.

Masaža pri zapornicah

Poleg stojnic so v ozadju odprti tudi trgovine in kopica gostinskih lokalov ter saloni, v katerih si lahko omislite tradicionalno tajsko masažo. Ta nima erotičnega prizvoka, saj so saloni urejeni za velikimi stekli, ki omogočajo poglede z ulice, gostje pa so oblečeni. Masažni ležalniki so postavljeni v vrste tako, da ne omogočajo veliko zasebnosti. Imajo jih celo v budističnih templjih in tam so cene običajno najugodnejše. Masažo si lahko privoščite tudi na ulici: na nedeljski tržnici ob prvem mraku zunaj razpostavijo masažne ležalnike in sproščate se z razgledom na zvezdnato nebo. Mimoidoče radovedneže morate preprosto odmisliti. Deležni pa ste je lahko celo v ženskem zaporu! Eden izmed programov rehabilitacije zapornicam namreč omogoča izučitev za maserko: potrebujejo trimesečni tečaj in obilo prakse. Zapornice se rade vključujejo, saj jim to prinese tudi nekaj zaslužka, po odslužitvi kazni pa možnost za odprtje lastnega salona. Kako kakovostna je njihova masaža v zaporu, mi žal ni uspelo izkusiti. Zanjo je namreč potrebna rezervacija tudi nekaj dni vnaprej!

Preberite še: Razgledi Malezije

Kuhanje na tropskem vrtu

Poleg tečaja masaže si lahko v mestu omislite še spoznavanje drugih tradicionalnih spretnosti. Prepričal me je kuharski tečaj pri enem izmed prvih organizatorjev Thai cookery school. Ustanovitelj danes uveljavljene šole je bil nekdanji menih Sompon Nabnian. Po zapustitvi samostana se je več let šolal v tujini in delal z najboljšimi kuharskimi mojstri, leta 1993 pa je odprl svojo šolo. Med drugim je nastopal v mnogih mednarodno uveljavljenih televizijskih oddajah. V družbi ene njegovih najboljših učenk Garnet sem začel jutranje spoznavanje tajskih jedi. Skrivnosti nam je začela odkrivati na manjši tržnici. »Tu bomo dobili vse, kar potrebujemo za pripravo obilnega kosila,« je bila prepričljiva s šopom dolgih fižolovih strokov v rokah. Raznovrstni zelenjavi so se pridružile še začimbe in meso. »Nekaj bomo nabrali še na našem vrtu,« nas je spodbudila k odhodu. Kuharski tečaji namreč potekajo na razkošnem posestvu v predmestju.

V privlačnem tropskem vrtu je postavljena klimatizirana predavalnica, kuhanju pa je namenjen zračen, s streho na stebrih pokrit prostor. Vsak je dobil svoj plinski kuhalnik in lahko se je začelo aktivno spoznavanje sveta tajskih dobrot, seveda pod budnim nadzorom Garnet in njene zvonke angleščine. »Prvi pogoj je, da ste lačni!« nas je nasmejala, polna energije. »Skuhali bomo veliko jedi in vse bomo pojedli sami!« V nekaj urah so se v posodah zvrstili: vroča juha z raki, goveji kari, piščanec v kokosovem mleku, kuhane banane, pečene ribe in seveda sloviti praženi rezanci pad thai. Rdeča nit so bile začimbe: ingver, čili, pandanus, limonska trava, kurkuma ... In ja, dovolj smo bili lačni, da smo na koncu ob prijetnem druženju pojedli prav vse okusne jedi!

Vrtnica severa

Chiang Mai zaznamuje več urejenih parkov, zelene površine pa se širijo tudi ob rečnih bregovih in vodnih kanalih. Mesta se je zaradi prijetne podobe in gojenja krizantem ter damaščanskih vrtnic oprijelo tudi ime vrtnica severa. Eden najbolj priljubljenih zelenih kotičkov je botanični vrt Tweechol. Sem rade prihajajo družine, saj je del vrta namenjen vrtninam, svoj kotiček pa so našle tudi številne domače živali. Na mestnem obrobju je mogoče obiskati več gojiteljev orhidej. Tu imajo odlične naravne razmere. Nič čudnega, da jih je kar okoli štiristo vrst, med katerimi mnoge uspevajo tudi v okoliških gozdovih.

Parada cvetja

Največ cvetja je mogoče občudovati na tradicionalnem festivalu rož prvi konec tedna v februarju. Glavno dogajanje poteka v Suan Buak Haadu. Eden večjih mestnih parkov se ponaša s številnimi vodnimi površinami in mostički. Urejena so tudi otroška igrišča, k oddihu vabi nekaj gostinskih lokalov in ni čudno, da je park eden izmed najbolj priljubljenih. Med festivalom ga zasedajo še stojnice in razstavni prostori z rastlinami, med katerimi izberejo najlepšo v posameznih kategorijah. Udeleženci iz različnih držav tekmujejo tudi v urejanju vrtov in krajine.

Središče dogajanja je tudi trg pred starimi mestnimi vrati Tha Phae. Zapolnijo ga številni cvetlični aranžmaji in stojnice z lončnicami, med katerimi vzbujajo največ občudovanja orhideje. Najbolj živahno je zvečer, ko se vrstijo glasbeni in plesni nastopi. Na soboto se mimo trga vije dolg sprevod cvetličnih stvaritev na kamionih in vozovih. Spremljajo jih skupine domačinov v tradicionalnih ali fantazijskih oblačilih. Vse skupaj spominja na karnevalsko povorko, le da je tu glavna pozornost namenjena cvetlicam. Iz različnih cvetov ustvarjajo velikanske umetnine. Osnova je ogrodje iz izolacijskega materiala, v katero zatikajo cvetove. Z različnimi oblikami in barvnimi kombinacijami ustvarjajo navdušujoče podobe. Na zadnji paradi je bilo mogoče občudovati mitološka bitja, velikanske čebele, metulje in še kaj. Spremljajo jih skupine domačinov, ki plešejo, muzicirajo ali pa se samo sprehodijo po eni izmed glavnih ulic, ki je ta dan zaprta za motorni promet. Na vozovih s cvetličnimi umetninami se predstavljajo tudi kandidatke za najlepše dekle festivala. Komisija razglasi odločitev na večerni prireditvi v parku Suan Buak Haad.