Krk in njihov Vrbnik

Marsikaj zanimivega je mogoče odkriti že na Krku, Slovencem najhitreje in najlažje dosegljivem otoku. Na zahodnih obalah si vse od krškega mostu sledijo prijetni manjši kraji. Najlepšo plažo in najbolj slikovito pokrajino vedno znova odkrivam na drugem koncu otoka, kjer se v objemu kamnitih vrhov stiska vasica Baška. Z idilično podobo in dvokilometrsko peščeno plažo je že pred več kot stoletjem privabljala turiste. 

Celotna dolina pa je postala znana že mnogo prej. Leta 1851 so v Jurandvoru našli kamnito ploščo z vklesanim besedilom v starohrvaškem jeziku glagolici. Plošča je postala pravi spomenik hrvaški pismenosti. Danes je v Zagrebu, njeno kopijo pa lahko še vedno občudujete v cerkvi sv. Lucije, kjer so jo tudi odkrili. Če si želite kaj več od poležavanja na plaži, imate na dosegu nog kar nekaj lepih izzivov. Najbližji je lahkotni vzpon do cerkve sv. Ivana. Tam je vse do leta 1380 stalo staro naselje Kaštel, ki pa je bilo požgano. Izpred cerkve s pokopališčem se odpira najlepši pogled na Baščansko dolino. Z obeh strani jo objemata grebena z najvišjim vrhom Obzorevo (568 m). Z njega in okoliških vrhov se ponujajo čudoviti razgledi na dolino in okoliške otočke s Pagom v daljavi. 

Pravi biserček Krka je Vrbnik, staro kamnito mesto nad ozkim zalivom. Vedno se je prijetno sprehoditi po kamnitih ulicah in prisluhniti zgodbam starih zidov. Poleg zgodovinske vrednosti daje mestu poseben pečat rastlina z modrimi zvezdasto oblikovanimi cvetovi. Pojavlja se na kamnitih zidovih, kjer poganja iz najmanjših razpok. Pravijo ji zvezdica ali istrska zvončica. Samoniklo uspeva le v tem mestu in še na nekaterih težko dostopnih skalnih predelih otoka.

Cres v vasicah

Krk in Cres imata redno trajektno povezavo. Za razpotegnjeni otok Cres so značilne težko dostopne obale in razgibana notranjost z razglednimi vrhovi. Ti so skupaj s številnimi zalivi izziv za ljubitelje hoje in neokrnjene narave. Vsakokrat znova me navdušujejo sprehodi med opojno dišečimi žajbljevimi grmički in drugimi aromatičnimi rastlinami. Za daljše ture se je vsekakor treba opremiti z zemljevidom, primerno obutvijo in predvsem dovolj vode. Ljubiteljem plaž je najbolj znana Martinšćica. Če so vam bolj pri srcu manj obljudeni kotički, pa priporočam slikovito ribiško vasico Valun in na južnejšem koncu otoka zaliv Punta križa. Tega od najbližjega večjega naselja loči več kot deset kilometrov vožnje po ozki cesti, ki se vije čez napol opustele pašnike. V zalivu je zgledno urejen večji avtokamp. 

Največje mesto se imenuje tako kot otok – torej Cres. Je prikupna mešanica starega mestnega jedra okoli živahnega pristanišča in številnih lokalov s ponudbo za vsak okus. Mesto je doživelo razcvet v 16. stoletju. Iz tega obdobja izvirajo številne zgradbe z opaznim vplivom beneške arhitekture. Pozornost vzbuja tudi nekaj cerkva, za pogled v preteklost pa se je najpametneje podati v mestni muzej, ki se ponaša z bogato etnografsko zbirko. S slikovito lego na razglednem vrhu sta privlačni vasici Beli in Lubenice, prijetno presenečenje je tudi mestece Osor, ki leži na skrajnem južnem koncu otoka. Nekakšen zeleni podaljšek Cresa je še bližnji otok Lošinj, povezan s kratkim mostom. 

Paško povabilo na ples

Na prvi pogled kamnit otok Pag je bil ob prvem obisku videti čisto brezupno. Toda kmalu sem spoznal, da se za kamnito zunanjostjo skriva zeleno srce. V osrednjem delu najdemo turistično najbolj razvito mesto Novalja. Tu pristajajo potniške ladje, v okolici pa je vse polno hotelov, počitniških hiš in avtokampov. Mesto je prav prijetno zeleno, prav tako okolica s senčnimi hrastovimi gozdovi. Komur ni dovolj več kilometrov dolga peščena obala, lahko le nekaj kilometrov stran najde še več skalnih zalivov ali pa se poda na plažo Zrće, ki je znana po celodnevnih divjih plesnih zabavah. 

Malo dlje je do otoškega središča, mesta Pag, ki se ponaša s slikovitimi starimi zgradbami, odetimi v kamen. Le še tu ohranjajo tradicionalno klekljanje čudovite paške čipke. Poleg čipke je za severni del otoka značilno pridelovanje oljčnega olja in ovčjega sira. Na kamnitih prostranstvih le malo rastlin zraste višje od enega metra. A spomladi kamniti pašniki bujno zaživijo: vse polno je trave in cvetočih rastlin, med katerimi prevladujejo vijolični cvetovi žajblja. Prav zaradi bogastva aromatičnih rastlin, s katerimi se hranijo ovce, je menda paški sir tako okusen. Znan je tudi pri nas in drugod po Evropi, kjer je v preteklosti dobil več priznanj. 

Ugljan v objemu zelenja

V bližnji okolici Zadra najdemo celo vrsto otokov, vključno s slikovitimi Kornati. Najlažje sta dosegljiva Pašman in Ugljan, ki sta med seboj povezana z mostom. Otoka sta si podobna: na obeh je položnejša vzhodna obala, ob kateri teče cesta, tu pa je tudi večina naselij in manjših pristanišč. Notranjost je precej hribovita in večinoma dostopna le peš ali z gorskimi kolesi. Enako velja za drugo, zahodno stran otokov, kjer so obale večinoma strme in težko dostopne. Do večine zalivov se je mogoče pripeljati le s čolnom.

Ugljan mi od nekdaj kaže nekoliko prijetnejšo podobo. Še posebno vas Kukljica, ki privlači obiskovalce s slikovitimi zalivi. Okolica je, tako kot večina otoka, prijetno zelena. Porasla je z borovci in sredozemskim rastlinjem. Tudi z oljkami, ki jih uspešno gojijo že več stoletij. Središče otoka je pristaniško mestece Preko. Ponaša se s prijetnim sprehajališčem med značilnimi velikimi dalmatinskimi hišami. 

Nedaleč stran leži zanimivo ribiško mesto Kali. V njegovo pristanišče se je vredno potruditi kljub strmi in ozki cesti. Tu imajo pristan številne ribiške ladje, ob katerih se je vedno zanimivo pomuditi. Eden najlepših razgledov na ta del otoka in bližnji Zadar na drugi strani morske ožine se ponuja z beneške utrdbe sv. Mihovila, ki se na strmem pobočju upira zobu časa že vse od 13. stoletja.

Na Korčuli so sladke skušnjave

Otok Korčula je znan po istoimenskem utrjenem srednjeveškem mestu in tradicionalnih prireditvah, na katerih ne smejo manjkati slikovita oblačila. Mesto za mogočnim obzidjem je lepo obnovljeno in s številnimi trgovinami ter restavracijami prava skušnjava za daljši postanek. Običajno me premamijo vsaj sladki priboljški, predvsem tradicionalni v trgovini Cukarin. Naprodaj so različni otoški piškoti, polnjeni z mandlji in drugimi oreški. Vabljive so tudi čokoladne bombice Marco Polo, imenovane po slavnem pomorščaku, ki naj bi bil rojen prav v Korčuli.  

Drugo večje mesto Vela Luka leži na drugem koncu otoka. Povezuje ju dobra cesta, s katere pa velja tu in tam zaviti proti obali. Tam vas čaka nekaj manjših, a privlačnih zalivov. Vela Luka je s svojim globokim zalivom glavno pristanišče otoka. Od tod se je mogoče podati na Lastovo ali pa v drugo smer vse do Splita. Korčula se ponaša z zelo razčlenjeno obalo, a do številnih zalivčkov se je treba potruditi kar peš ali bolj elegantno z jadrnico. Nekateri otoški zalivi (Brna, Lumbarda) imajo udobno mivkasto plažo. Korčula je tudi eden izmed bolj zelenih jadranskih otokov, saj jo poraščajo bujni gozdovi, ki so bili dolga stoletja vir razcveta otoškega ladjedelništva.