Ibiza spada k arhipelagu Pitjuzi, za katerega je zaradi južnejše lege značilno bolj sušno in vroče podnebje, čeprav jo večinoma zmotno skupaj z manjšim otokom Formentero prištevajo k Balearskemu otočju. Sušnost pa povzročajo tudi vroči afriški vetrovi. Otok zabave, kot jo nekateri imenujejo, je idealen za počitek in ležerno raziskovanje, saj meri komaj 572 km2 in ga je mogoče prevoziti v enem dnevu. Iz glavnega mesta Ibize (katalonsko Eivissa) do najsevernejšega mesta Portinatx je 29 kilometrov.

Raj za zabave željne turiste

V letoviških krajih, kot so San Antoni, Portinatx, Es Cana, se v poletnih mesecih tre mladih turistov. Predvsem jih pritegnejo slavni DJ-ji in klubi (Amnesia, Pacha, Space …). Za avanturiste ponuja Ibiza dejavnosti, kot so potapljanje, smučanje na vodi, jadranje. Čedalje več je tudi družin, ki zunaj sezone uživajo v prekrasnih zalivčkih. Zaradi množičnega turizma so se obmorska letovišča žal spremenila v betonske džungle, kar pa ne moti strpnih in prijaznih domačinov. Ravnodušno so ga sprejeli kot vir zaslužka. Prav tako pa pričakujejo, da se bodo turisti prilagajali njim, in sicer sprejeli počasni stil življenja in včasih nekoliko počakali, da jih natakar postreže. Turist se kar kmalu navadi na sproščeno vzdušje in pozabi na vse skrbi, tako da je odhod še toliko težji. Sproščeno vzdušje se kaže tudi v modnih smernicah.

Ekscentričnost

Zanimivo je sedeti v kavarni v glavnem mestu in opazovati različne stile oblačenja. Dovoljeno je vse, nekonvencionalnost narekuje modo. Nekateri celo menijo, da se na Ibizi ustvarjajo modne smernice in standardi glasbe, ki veljajo v Evropi še naslednje leto. Ekscentričnost je posledica naseljevanja hipijevskih družin oziroma komun v 60. letih. Tu si lahko, kar si želiš biti. Glavni moto Ibišanov je: Delaj, kar ti ugaja, kar se najbolj kaže v glavnem mestu. Otoška prestolnica je vsekakor vredna ogleda. Čudovito staro jedro Dalt Villa z obrambnim obzidjem in ozkimi uličicami daje mestu zgodovinski pečat. Zagotovo vas bo navdušilo obzidje, ki so ga v 16. stoletju zgradili Španci pod vladarjem Filipom II. Nad mogočnimi mestnimi vrati, okrašenimi s kipi iz rimske mitologije, se bohoti Filipov grb. Na drugi strani se nam odpre pogled na trg Plaza de la Villa, ki kar vabi k posedanju v kavarnah. V marini pa uživamo ob pogledu na mogočne jadrnice, ki so se ustavile v mestu presežkov in si želijo pokazati svojo ekstravaganco ali pa zgolj opazovati druge.

Čas se je ustavil

Bolj ko se pelješ proti notranjosti, bolj imaš občutek, da se je čas za domačine ustavil. Ob kavici ure kar tečejo, saj se je mogoče zaposliti zgolj z opazovanjem ekstravagance nekaterih turistov ali počasnih delavcev: eden dela, dva pa z metlo v roki opazujeta mimoidoče. Žal veliko obiskovalcev preživlja svoj dopust le v letoviških krajih in tako zamudi očarljivo notranjost, ki je posejana z nasadi oljk, mandljevcev, vinske trte in tipičnih vasi z belimi hiškami. Pogled pa se ustavi tudi na prostranstvih rdeče prsti, ki jo je občudoval že pesnik Federico Garcia Lorca, ki je pravil, da si jo lahko namažeš na kruh kot pikantni namaz sobrasada. Sprehod po ozkih uličicah San Miguela očara predvsem s snežno belo cerkvico, ki je vredna fotografskega posnetka. Najstarejša cerkev Ibize je bila zgrajena že v 14. stoletju in je bila utrdba pred napadi gusarjev, saj je bila tudi Ibiza v preteklosti tarča gusarskih vpadov. Številne trgovine ponujajo ročno izdelan kovinski nakit, ki je bil v hipijevskem slogu zelo barvit. Domačini se še vedno ukvarjajo z rokodelstvom, tako je mogoče zaslediti glinene izdelke, ročno tkana volnena in bombažna oblačila, usnjene izdelke in keramiko. Severni del otoka poleg peščenih plaž ponuja čudovite razglede na strme obale, ki si jih je najlepše ogledati kar z ladje. Nekatere samotne plaže so dosegljive samo po morju. Nič čudnega, da so v bližini letoviškega kraja Portinatx snemali film South Pacific, saj so razgledi resnično spektakularni. Otok pa ima zaradi geološke zgradbe tudi jame s podzemnimi jezerci, slapovi in kapniki. Opremili so jih s svetlobnimi in zvočnimi učinki, ki povečujejo mikavnost kraških formacij.

Hipijevski duh

Otok ponuja številne peščene plaže. Najbolj znane so v bližini Ibize, denimo Talamanca in den Bossa, kjer so v sezoni množičnega turizma divje zabave ves dan in noč, vendar je maja mogoče uživati spokojnost in se naužiti svežega morskega zraka. Očaral me je zaliv Cala d’Hort, skrit za skalami in obdan z dvema skalnatima otokoma, ki dajeta vtis mističnosti. O skalnih otokih Isla Vedre in Isla Vendranell pa obstajajo različne legende. Prva pravi, da sta otoka središče energetske piramide, ki jo uporabljajo Marsovci, druga legenda pa govori o sirenah, ki naj bi domovale okoli njih in omrežile Odiseja.

Kdor si želi doživeti hipijevskega duha, se mora odpraviti na kakšno tržnico, na kateri je mogoče kupiti veliko rokodelskih izdelkov. Največje hipijevske tržnice so ob sredah v Es Cana in ob sobotah v San Carlosu. Hipiji so odkrili Ibizo kot turistično destinacijo v 60. letih in uživali v njeni odmaknjenosti.

Otok je meka za zabave željne. Kljub majhnosti pa je podobno kot Slovenija zelo očarljiv. Sama sem ga doživela kot kontrast med ekstravagantnimi obalnimi mesti in pristno notranjostjo, ki priča o živahni preteklosti.