26.7.2020
Le kaj bi v dobi (samo)osamitve, v kateri smo se znašli letos, brez lepih spominov? Malta, kjer sem se potepala tik pred izbruhom epidemije koronavirusa v Sloveniji, bo zagotovo eden takšnih.
Žepna državica, ki se lahko pohvali z dramatično naravno lepoto, izjemno zgodovinsko in kulturno dediščino, hkrati pa premore tudi izjemno milo podnebje in več kot 300 sončnih dni na leto, je bila kot naročena za nekajdnevni pobeg iz vsakodnevne rutine. Resnično iskreno upam, da ne bo zadnji letos.
S svojimi 316 kvadratnimi kilometri velja Malta za deseto najmanjšo državo na svetu in kljub temu ponuja ne ravno vsakdanji preplet različnih kultur. Ker so do leta 1964 tu vladali Britanci, je promet še vedno speljan po levi, tipično britanski so tudi rdeče telefonske govorilnice in imena ulic, angleščina pa je poleg malteščine uradni jezik države, ki je imela sredi Sredozemskega morja stoletja in tisočletja za različne civilizacije zagotovo strateški položaj.
Današnjo podobo malteškega arhipelaga, ki je sestavljen iz okoli dvajsetih otokov, med katerima sta naseljena le dva večja, Malta in Gozo (pogojno bi jima lahko dodali še otok Comino z nekaj prebivalci), pa sta brez dvoma oblikovala tudi sredozemski in arabski vpliv. Prvi se najbolje uteleša v izjemni (morski) kulinariki, drugi ji je vdihnil nekaj prepoznavnih arhitekturnih posebnosti, peščeno barvo stavb ter – citruse in namakalne sisteme, saj boste na tem skalnem otoku potoke, reke in jezera zaman iskali.
Že res, da o državi, ki leži 93 kilometrov južno od Sicilije in 288 kilometrov severno od Libije, v zadnjih letih govorijo tudi kot o državi, kjer cvetijo pranje denarja, politična korupcija in podeljevanje državljanstev v zameno za visoke naložbe, a če se odločite, da boste raje odkrivali, kako in zakaj je malteška prestolnica Valletta postala prvo načrtovano mesto v Evropi, kje so doma ene najstarejših struktur na svetu, ki naj bi bile celo starejše od egiptovskih piramid, zakaj je nimfi Kalipso tu uspelo zadržati Odiseja kar sedem let, kje so posneli prizore za filme Gladiator, Troja, Pirati s Karibov, Da Vincijeva šifra, Umor na Orient Ekspresu in Ob morju (film ki sta ga Angelina Jolie in Brad Pitt posnela na medenih tednih v upanju, da jima reši zakon), kako je nastal malteški križ in kakšen barvni odtenek ima skoraj rdeči pesek na čudoviti plaži San Blas Bay, vas Malta ne bo pustila ravnodušnih. In ker slika pove več kot tisoč besed, naj tokrat (spre)govorijo fotografije.
Tihožitje iz Mdine, starodavne prestolnice Malte
Valletta, prestolnica Malte, je po mnenju Unesca eno najbolj koncentriranih zgodovinskih območij na svetu.
Po vsej Valletti so zgrajene trdnjave, obdaja pa jo tudi nepremagljivo obzidje.
Cerkev v Mosti, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti, ima tretjo največjo nepodprto kupolo na svetu.
Tempelj Hagar Qim je menda starejši od egiptovskih piramid.
Najpomembnejša ribiška vasica na otoku je Marsaxlokk, njen zaščitni znak pa so pisane ladjice.
Tipična veduta malteških ulic
Malteški karneval izhaja že iz sredine 15. stoletja in velja za enega najbolj barvitih v Evropi.
Britanski vpliv je še vedno več kot očiten; ne nazadnje so Britanci tu vladali do leta 1964.
Pisani balkoni so zaščitni znak Malte.
Malta je tudi otok dramatičnih kontrastov.
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.