Raziskovanje, učenje, radovednost, to so besede, ki bi vam jih brez dvoma lahko pripisali, imamo prav?
Hm, ne vem, ali si zaslužim pripisovanje vseh teh lepih lastnosti, vsaj kot nekaj posebnega ne. Verjamem, da vse našteto lahko pripišemo ogromno ljudem. Upam vsaj. Drži pa, da me zanima res veliko stvari, različnih, včasih trivia, včasih kompleksnejše stvari. Kako se bo na primer na Beneškem filmskem festivalu odrezal film Beli šum, knjigo ameriškega pisatelja Dona Delilla, po kateri je narejen, sem brala pred leti in je zelo zanimiva. Zanimajo me na primer politične razmere v Latinski in Srednji Ameriki, bo obstal čilski predsednik hrvaškega rodu Borić, kam bo peljal velik ideološki razkol v ZDA, kako se bo J.K. Rowlingova izvlekla iz spora s transskupnostjo, in še marsikaj.
Ko sem bila še študentka, sem se vpisovala v vse mogoče tečaje, od igranja bridža, jahanja, tenisa, karateja, nemščine do slepega tipkanja, vse, kar sem našla. Danes je seveda drugače.
Kakšna učenka in študentka je bila Alenka?
V šoli sem preizkusila vse statuse, od superodličnjakinje na osnovni šoli Vič do, vsaj pri matematiki in fiziki, ne tako bleščeče dijakinje gimnazije Bežigrad in potem študentke, ki je imela različna obdobja, od ambicioznih začetkov, ko je vpisala dva vzporedna študija, poleg politologije še primerjalno književnost na filozofski fakulteti, do potem kar težke poti do diplome na mednarodnih odnosih.
Poznamo vas kot ljubiteljico knjig, kulture, glasbe, med epidemijo ste začeli pisati tudi kolumne. Katero je zadnje znanje, ki ste ga usvojili?
Lahko bi rekla, da je zadnje novo znanje, ki sem ga pridobila, kako se pripravi zrezek iz zelene. Pa to seveda ne bi držalo povsem, veliko gledam tuje oddaje, podobnih formatov, kot je Preverjeno, iščem nove načine, primerjam sloge, sliko, naracijo. To me vedno znova zanima, poleg tega pa bi se rada še veliko naučila o uporabi družbenih medijev. Zelo pomembno mi je tudi, da imam nadzor nad tem, kar se dogaja, nočem ostati v starih, domnevno dobrih časih, hočem razumeti, zakaj je Harry Styles pop princ oziroma princesa tega poletja, kako se bo razvijala na primer družbena debata o binarnih in nebinarnih opredelitvah, kam ponekod pelje restitucija nazadnjaških, tako imenovanih tradicionalnih vrednot in še mnogo tega.
Zgled za celotno življenjsko filozofijo mi je moj že pokojni oče. Preprosto, prav do smrti ga je življenje veselilo.
Ko se odločite za nov izziv, se tega lotite sami, s pomočjo spleta ali se vpišete v tečaj?
Ko sem bila še študentka, sem se vpisovala v vse mogoče tečaje, od igranja bridža, jahanja, tenisa, karateja, nemščine do slepega tipkanja, vse, kar sem našla. Danes je seveda drugače. Moj zadnji tečaj je bil pred leti zabaven tečaj ajurvedskega kuhanja, ker imam priložnost, še vedno obiskujem angleško konverzacijo, vse drugo pa prihaja po drugih virih.
Kako gledate na izraz vseživljenjsko učenje? Kako ga uresničujete?
Izraza vseživljenjsko učenje nikoli ne uporabljam, o tem terminu sploh ne razmišljam. Učenje te zanima ali pa te ne. V katerem koli življenjskem obdobju. Morda bi morali počasi, kot družba sploh, začeti spreminjati optiko in tudi naracijo, ko gre za take stvari. Ker pogosto, ob vseh dobrih namenih, zveni pokroviteljsko. »Joj, bravo, babi, a si se vpisala na tečaj klekljanja, kitajščine ali kuhanja, ja, super, res.«
Imate kakega vzornika, ko razmišljate o vseživljenjskem učenju? Morda babico, dedka, mamo, očeta?
Vzornikov pri vseživljenjskem učenju seveda nimam, lahko pa rečem, da mi je nekakšen zgled za celotno življenjsko filozofijo moj že pokojni oče. Preprosto, prav do smrti ga je življenje veselilo.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: