13.8.2021
Pika na i letošnjega leta je bilo dopustovanje na prečudovitem hrvaškem otoku, ki se je junija pokazal v vsej naravni lepoti. Arhipelag Lastovo je sestavljen iz 46 otokov in čeri.
Istoimenski glavni otok arhipelaga je 14. največji na Hrvaškem. Velik je približno 47 kvadratnih kilometrov in je bil glavni cilj našega potepa. V dobrih šestih dneh bivanja v edinem hotelu Solitudo smo ga spoznali in prehodili dobre tri četrtine, kar najbolje izkoristili prosti čas ter uživali v mirnih zalivčkih v borovi senci.
Na otoku je redno naseljenih okrog 800 prebivalcev, ki se v večini ukvarjajo z ribolovom, vinogradništvom, turizem pa se šele razvija. Domačini v večjih obalnih mestih – Pasadur, Skrivena luka, Zaklopatica – oddajajo apartmaje in ponujajo turistom v prodajo domače izdelke (olivno olje, rakijo, slanike, domače vino, marmelade). Poleg Mljeta je najbolj gozdnat hrvaški otok in zelena barva nas je zelo pomirjala, saj smo vsi uživali v objemu gozdov, po katerih smo se sprehajali, ter v zavetju senc, ki so jih ponujali stoletni borovci ter druga drevesa. Pozimi vlada zatišje.
Bil je junijski ponedeljek, ko smo se odpravili na pot do Splita. Tam smo do odhoda trajekta imeli še nekaj prostega časa za sprehod po mestu. Sprva je trajekt spremljalo veliko galebov, a so se sčasoma porazgubili, potniki pa smo nato uživali ob pogledih na otoke, ki smo jih obpluli. Mračilo se je, ko smo se z vmesnim postankom ustavili v Veli luki, v temi pa je trajekt mirno priplul v lastovsko luko Ubli. Ob prihodu na otok nismo videli lepot, ki so nas mamile v svoj objem, smo pa bili navdušeni nad vonjavami sredozemskega grmovja, rož, borovcev in lip ter toplim ozračjem, ki nas je obkrožalo. Vse drugo smo prepustili dnem, ki so sledili.
Hotel Solitudo stoji na SZ obali v kraju Pasadur in je z mostičkom povezan s sosednjim otokom Prežba. Pred njim je zaliv Vejo Lago, ki je raj za jadralce, saj so bili večinoma vsi privezi že med našim bivanjem zasedeni. Pred vhodom v zaliv je otok svetega Rafaela, na katerem so še vidni ostanki istoimenske cerkvice. Plavalci smo si ga vzeli za svoj vsakodnevni cilj, kar je po prehojenih trasah tudi ugajalo pregretim telesom.
Planinske poti po glavnem otoku kot tudi po otoku Prežba so lepo urejene in dobro markirane. Že prvi dan našega potepa smo se izpred hotela odpravili proti zaselku Prehodišće in proti čudoviti plaži Kručica, od tam pa do razglednega vrha Sozanj, ki z nadmorske višine 231 metrov ponuja razglede vse tja do črnogorskih gora, velebitskih vrhov, pogled na celoten otok in otočke ter nebeško modrino neba in morja. Pot do hotela nas je vodila mimo cerkvice svetega Luke, ki je bila zgrajena v 11. stoletju ob tako imenovani Stari poti, ki povezuje največji mesti otoka – Lastovo in Ubli.
Naslednji dan smo se odpravili raziskovat otok Prežba. Že v Jurjevi luki smo naleteli na propadajoče vojaške objekte in cerkvico svetega Juraja. V bivši SFRJ sta bila Lastovo in Vis za turiste zaprta, saj je bilo vse podrejeno vojaško-pomorskim potrebam in po celotnem otoku so bile postavljene baze. Jurjev vrh, visok 164 metrov, ponuja pogled proti drugim otokom arhipelaga: Mrčara, Vlašnik in Bratin, na sam otok Lastovo in proti celini. Do hotela smo se nato vrnili po drugi, prav tako označeni poti.
Meni še ni bilo dovolj hoje za ta dan, zato se nas je trojica odpravila peš do pristanišča Ubli, a nikakor ni veljala pot oziroma cesta, ki je lepo speljana ob morju, ampak smo se do mesta sprehodili čez hrib. Mrgolelo je martinčkov, kuščarjev in pajkov, tako da sem si resnično oddahnila, ko smo prišle do Ublija in vmes nismo naletele še na kakšnega drugega plazilca. Mesto se ponaša z baziliko svetega Petra, ki je bila postavljena med 5. in 6. stoletjem, do hotela pa smo se nato počasi, lahkotno, vedro in nasmejano sprehodile ob obali, ki ti v tistih treh kilometrih jemlje dih ob pogledih na čudovite zalivčke, otočke in nebeško barvo morja.
O tem, da bomo osvojili najvišji vrh otoka, 417 metrov visoki Hom, nismo dvomili. Krenili smo malo iz kraja Ubli – Vino polja, po markirani poti, ki se malce više odcepi levo proti Lastovu, mi pa smo nadaljevali proti vrhu. Kot vsak nas je tudi ta fasciniral z razgledom, ki je segel vse tja do Palagruže, Mljeta, Pelješaca, Korčule, Visa … Pot je lepo speljana, ponekod se prav lepo vidi mesto Lastovo. Najvišji vrh označuje kamen, zraven njega pa stoji cerkvica svetega Juraja. Med sestopom smo zaobšli še dva vrhova – Veji greben (416 m) in Pleševo brdo (415 m), ustavili pa smo se na slikoviti razgledni ploščadi, kjer pristajajo helikopterji in od koder se je prelepo videla Skrivena luka z rtom Struga, ki je bil naš cilj prihodnjega dne.
Za izhodišče do Skrivene luke in svetilnika Struga smo si izbrali markirano pot, ki je speljana malo iz mesta Lastovo. Nekaj časa je bila lepo tlakovana, obdajali so nas vinogradi, urejena polja, oljčni nasadi ter zanimive skalnate tvorbe. Ob prihodu v Skriveno luko smo se sprehodili do svetilnika Struge, ki je eden od treh najstarejših na Jadranu, zgrajen leta 1839.
Zadnji dan smo namenili raziskovanju glavnega mesta in obisku zaliva Zaklopatice. Mesto leži v notranjosti, na severnem delu otoka. Na sprehodu po slikovitih kamnitih uličicah smo videli čudovite stare družinske hiške iz 15. in 16. stoletja, ki so okrašene z znamenitimi lastovskimi dimniki, imenovanimi fumari. So neobičajni, zanimivih, različnih videzov in visoki. Nad mestom se dviga Kaštel na hribu Glavica, ki je zdaj meteorološka postaja in s katere se ponuja božanski pogled na otok. Nato pa še spust do zaliva Zaklopatica, ki je mene osebno bolj fasciniral, ko sem ga opazovala in občudovala z osvojenih vrhov. Enako bom trdila o Skriveni luki, a to je prepuščeno subjektivni presoji.
Zadnji dan, zadnji jutranji skok v osvežujoče, mirno morje in plavanje do otoka svetega Rafaela, zadnji sprehod do pristanišča. Vkrcanje. Cmok v grlu. Tišina, mirnost otoka, pomirjajoče barve ostajajo za nami. Čez nekaj ur – spet v stvarnosti. Čarobnost otoka, ki nam ga je vodnik Renato skušal približati kar najbolj pristno, bo zagotovo ostala v vsakem izmed udeležencev.
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.