Slikovita gorska veriga Dolomiti je raj za pohodnike, a v Cortini D'Ampezzo na svoj račun pridejo tudi tisti, ki ne zmorejo dovolj moči ali volje za osvajanje visokih vrhov. Mogoče se je podati na lažje poti v stranske doline, do slapov, jezer ali vsaj kakšne planinske koče. Možnosti za aktivno preživljanje dni so pestre: od pohodništva, plezanja, soteskanja do kolesarjenja. 

1 Električna kolesa na gorskih poteh

Nič čudnega, da me je že prvo jutro premamila pisana ponudba ene izmed dobro založenih trgovin s športno opremo (Snow service), v kateri jo tudi izposojajo. Obenem ponujajo storitve gorskih vodnikov ali vsaj posredujejo uporabne napotke.

»V zadnjih sezonah si velika večina obiskovalcev izposoja električna kolesa. Nad njimi se navdušujejo tako kolesarji z dobro kondicijo kot družine z otroki,« je bil prepričljiv vodnik Tiziano. »Z električnim kolesom so postale razmeroma lahko dostopne tudi nižje ležeče planinske koče. V večini danes nudijo možnost polnjenja baterij, znali pa bodo pomagati tudi pri manjših okvarah.« Tiziano me je hitro prepričal, da je vredno odšteti precej več za najem električnega kolesa kakor navadnega. Tako so se v trenutku povečale možnosti za doseg oddaljenejših in zahtevnejših ciljev. »A ne preceni se! Električni pogon je namenjen le pomoči predvsem pri vožnji navzgor. Še vedno moraš kar precej delati z nogami!« To sem hitro spoznal, a se vseeno navdušil: bolj ko poganjaš pedale, večja je pomoč elektromotorja. 

Mladi se vračajo v idilično okolje

Pridružila sta se mi Tiziano in prijateljica Eleonora. Zagoreli domačin srednjih let, a z zavidljivo kondicijo, se je po poslovni karieri v Milanu vrnil v domače kraje. »Mesto me je dušilo in dober zaslužek še zdaleč ni prinašal kakovostnega življenja. Moral sem se vrniti, saj življenja na svežem zraku med gorskimi vršaci ni mogoče nadomestiti z ničimer. Tu je moj dom in tu, v lokalni skupnosti, kjer se skoraj vsi poznamo, se res počutim živega. « Precej mlajša Eleonora se je strinjala. Idilično gorsko dolino je zapustila med študijem. Toda takoj ko je diplomirala, se je vrnila iz Trsta. »Nisem imela redne zaposlitve, a spoznala sem, da ne želim živeti v velikem mestu. Tudi morje me ni prepričalo! Potem sem dobila zaposlitev v agenciji za promocijo lokalnega turizma, kar mi je res pisano na kožo.«

Eleonora in Tiziano sta bila izvrstna družba in neprekosljiva vodnika, saj je bilo videti, da poznata prav vse skrivnosti gorske pokrajine. Le njuni zagnanosti je bilo včasih težko slediti. 

2 Hribovske specialitete za sladokusce

Ob vrnitvi kolesa sem bil v trgovini deležen še zadnjega nasveta: »Če želiš dobro večerjo in bi pokusil nekaj tradicionalnih jedi po zmernih cenah, obišči bližnjo družinsko restavracijo Ariston nasproti avtobusne in nekdanje železniške postaje. « Zunanjost v moderni stavbi ni bila videti nič posebnega. Toda notranjost je bila prijetno domača, saj je bolj spominjala na skrbno urejeno gorsko kočo kot mestno gostilno. Navdušili so me casunziei, ravioli, polnjeni z rdečo peso in rikoto. Canederli so se izkazali za kruhove cmoke z mesnim nadevom, zraven pa je teknil pražen krompir s slanino –patate ampezzane. Kljub obilni večerji se je našel prostor še za furtaies: ocvrtke, nareje- ne iz podobnega testa kot flancati, ki jih postrežejo z brusnično omako. Cene so sicer med višjimi v Italiji, a še vedno je mogoče dobiti kavico za evro, za aperitiv s hišnim prigrizkom je dovolj štiri evre, za skromno kosilo vsaj dvajset. Lahko pa si omislite tudi obisk katere izmed restavracij, ki se ponašajo z Michelinovimi zvezdicami. 

3 Pohodniški biseri

Cortina d'Ampezzo se ponaša s slikovito lego, saj leži sredi široke doline, obdane z več kot tri tisoč metrov visokimi gorskimi vrhovi, vključno z eno najbolj spektakularnih slavnejših skalnih formacij Dolomitov, Cinque Torri (Pet stolpov). Nekatere gore so videti presenetljivo blizu in so pravzaprav tudi lahko dosegljive, bodisi po serpentinastih cestah bodisi s pomočjo kabinskih žičnic in sedežnic, ki segajo vse do mesta z okoli 8000 prebivalci. Eden lažje dosegljivih ciljev je gozdnata planota Pian de Loa. Idilični kraj je izhodišče za resnejše ture, mnogi pa se zadovoljijo z obiskom 120 metrov visokega slapa na reki Fanes. Do razgledne točke je le uro hoda. A vmes se pot spusti v grapo po jeklenicah. Ni posebno zahtevna, toda nanjo se večina pohodnikov poda opremljena z osnovno zaščitno opremo –čelado in varovalnim kompletom. Gorniška kultura je tod vsekakor na visoki ravni.  

4 Nakupovalna izkušnja   

Razpotegnjeno naselje je strnjeno okoli ulice Corso Italia, ki je priročno rezervirana za pešce. Ob njej in okoli velike cerkve se vrstijo obnovljena pročelja starih hiš, za katerimi se skrivajo hoteli, gostinski lokali in butične trgovine tako s športno opremo kot oblekami najbolj znanih modnih oblikovalcev. Tudi ljubitelji avtentičnih spominkov pridejo na svoj račun. Lahko si omislite srebrn filigranski nakit lokalnih obrtnikov ali kose pohištva, ki so okrašeni z vzhodnoazijsko tehniko tarkaši. V les vdelajo koščke školjk, kovine ali stekla, ki ustvarjajo privlačne vzorce. V mestu vlada sproščeno vzdušje, saj prevladujejo obiskovalci v športnih oblačilih. 

5 Po stopinjah Jamesa Bonda in zvezdnikov 

Cortino d'Ampezzo že dolgo obiskujejo znane osebnosti, od Brigitte Bardot do Georgea Clooneyja. Nič čudnega, da je dolina pritegnila tudi filmske ustvarjalce, ti pa so slavo gorskega bisera ponesli v svet. Tu so snemali Rožnatega panterja z nerodnim inšpektorjem Jacquesom Clouseaujem. Najbolj znan pa je Bondov film Samo za tvoje oči z napetimi prizori na smučišču. Glavni igralec Roger Moore je bival v hotelu Miramonti Majestic Grand, ki še danes velja za enega najbolj prestižnih. Ponaša se z razgledom na dolino, ki je kljub štirim smučarskim središčem lepo ohranjena. V mestu je še nekaj vrhunskih hotelov, a ne izstopajo pretirano. Cene nepremičnin segajo v nebo. Za kvadratni meter je treba odšteti tudi več kot 10.000 evrov! To je med drugim posledica tega, da novogradnje, razen na prostoru starih objektov, niso dovoljene. Z dolino in naravnimi viri namreč že več stoletij uspešno upravljajo domačini. Davno prej, preden je trajnostni razvoj postal moderen, so se zavzeli za njeno zaščito in naravno ohranjenost. Pri tem so jim v pomoč lokalni zakoni –regole, ki imajo včasih prednost pred državnimi. O njih in ne tako davni, mnogo revnejši preteklosti se velja podučiti v etnografskem muzeju. 

V pričakovanju olimpijskih iger

Cortina d'Ampezzo je med drugim olimpijsko mesto, na kar spominja smučarska skakalnica iz leta 1956. Žal že dolgo ni več v uporabi. Tudi na naslednjih olimpijskih igrah, ki jih bo leta 2026 skupaj z Milanom ponovno gostila Cortina d'Ampezzo, bo skakalnica samevala. Za tekmovanje bodo uporabili skakalnice v Predazzu. Infrastruktura za večino drugih športnih tekmovanj pa je že zgrajena.