Cesta, ki se iz Kranja ob Kokri povzpne v gorski paradiž, vas najprej pripelje na Spodnje Jezersko in malo zatem še na Zgornje Jezersko s trgovino, bencinskim servisom, turistično-informativnim centrom, hoteli, najrazličnejšimi nastanitvami, gostišči in še marsičim. Za pohodniško spoznavanje naravnih in drugih zanimivosti se velja zapeljati še do dobrega dva kilometra oddaljenega Planšarskega jezera, ob katerem je urejeno največje parkirišče. To je skupaj z Gostiščem ob jezeru odlično izhodišče za raziskovanje. Najbolj zanimivi predeli so oddaljeni le kak kilometer ali dva, torej dosegljivi peš v vsakem vremenu. Če vas mika sneg, ste gotovo prišli prav. Tudi kadar so sončni deli doline že kopni, v bolj senčnih predelih še vztraja sneg, ki omogoča sankanje in tek na smučeh. Kadar ga primanjkuje, pa si prizadevni domačini pomagajo z umetnim zasneževanjem. Če vas ne mikajo snežne radosti, je pokrajina idealna za nezahtevne sprehode. 

Jezero v obliki srca

Za ogrevanje se lahko podate okoli srčasto oblikovanega jezera umetnega nastanka. Vodna površina spominja na čase, ko je celotno dolino pokrivalo veliko ledeniško jezero. Ob njem je urejeno tudi drsališče. Če nimate s seboj drsalk, si jih lahko izposodite v bližnjem gostišču. Le dobre četrt ure hoda je oddaljen turistično-rekreacijski center Park Jezersko. Tu si lahko v zimski sezoni izposodite sani, smuči in gorniško opremo. Nudijo tudi servis smuči in poučevanje teka na smučeh. V bližini je namreč urejena petnajst kilometrov dolga proga za tek na smučeh. Morda pa vas zamika spust po več kot sedemsto metrov dolgi sankaški progi. Cena treh spustov (15 evrov) vključuje najem športnih sani, po dogovoru pa je možno tudi nočno sankanje. Za to aktivnost je potrebna rezervacija (031 203 930). Če se zadovoljite s spustom po manjših strminah, jih ne bo težko najti v okolici. 

Mimo izvirov proti ledeniku

Planšarsko jezero napaja potok Jezernica, ki izvira dober kilometer višje, na koncu za mnoge najbolj slikovite stranske doline Ravenska Kočna. Voda privre na dan v obliki ducata izvirov, ki se skrivajo med z mahom poraslim gozdom pod turistično kmetijo Ancelj. Potok se steka v jezero, iz katerega nadaljuje kratko pot po dolini in se na Spodnjem Jezerskem izliva v Kokro. Po dolini Ravenska Kočna, ki sega globoko pod Kamniško-Savinjske Alpe z vidnim ledenikom pod Skuto, je speljana označena tematska pohodniška pot. Informativne table seznanjajo obiskovalce z ledeniško dolino ter tukajšnjim rastlinstvom in živalstvom. Dolga je dobrih osem kilometrov, kar pomeni kakšne tri ure hoda. Po njej pridete vse do spodnjih postaj tovornih žičnic, s pomočjo katerih oskrbujejo Češko in Kranjsko kočo. Odprti sta od maja do oktobra, v preostalih mesecih pa je za morebitno prenočitev na voljo zimska soba. Do prve koče je poldrugo uro hoje, do druge pa še dobro uro. Obisk v zimskih razmerah je zahteven, zato se ga ne lotevajte, če niste primerno opremljeni in izkušeni. V dolino Ravenska Kočna sicer vodi cesta, a je pozimi zaprta za promet. 

Slikoviti drevoredi

Ravninski del Jezerskega prekrivajo pašniki, ki jih prepredajo presenetljivo dolgi enoredni drevoredi jesena. Drevesa so posajena ob zemljiških mejah in tako slikovito razmejujejo travnike. Veje so nekoč uporabljali kot krmo za drobnico, drevoredi pa še danes delno ščitijo pred vetrom in poleti dajejo dobrodošlo senco. Kulturna krajina tod priča o stoletjih človekovega sobivanja z naravo. Ohranjenih je več starih kmetij in lesenih kašč ter drugih gospodarskih objektov. Ena najbolj zanimivih je Šenkova turistična kmetija. Najstarejša poslopja kljubujejo času že več stoletij. V bližini ob glavni cesti stoji cerkev sv. Andreja. Mimo nje se velja podati do Jenkove kasarne. V zgradbi iz 16. stoletja je urejen etnografski muzej. Nekoč je nudila prenočišča potujočim trgovcem, ki so potovali med Kranjsko in Koroško. Ime pa je menda dobila po Napoleonovih vojakih, ki naj bi tudi prenočili tu. 

K slapovom

Tudi Ankova domačija priča o dolgi tradiciji kmetovanja. Kmetija se ponaša celo s slikovito kapelico. Mimo nje vodi kolovoz proti dvema Ankovima slapovoma. Dosegljiva sta v dobre pol ure, najbližje parkirišče pa boste našli pri cerkvi sv. Andreja. Pot sprva sledi kolovozu. Desni odcep vodi čez potok in potem pot postaja vedno bolj strma. Proti koncu najhujše strmine se levo odcepi skozi gozd. Po kratkem prečenju strmine boste naleteli na slapova. Večji je visok kakšnih sedem metrov. 

Zdravilna jezerska slatina

Ankovo posestvo se ponaša tudi z izvirom zdravilne vode, o katerem je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Zaradi lažje dostopnosti so jo pred leti speljali po cevovodu vse do bližine dober kilometer oddaljene regionalne ceste in v lično leseno korito. Iz pipe nad koritom žal ne teče vedno. Toda ne obupajte, saj boste le nekaj korakov stran pri mostu našli še eno cev, po kateri v bližnji potok prosto odteka osvežilna voda. Jezerska slatina vsebuje veliko magnezija in ogljikovega dioksida. Priporočajo jo za krepitev srca in ožilja ter boljšo prebavo. A priporočljivo je je spiti le do dva decilitra dnevno, saj spodbuja prebavo. Vsekakor ne pozabite na kakšno prazno steklenico, da jo odnesete domov. Tako kot že nekoč slatino zadnja leta strežejo tudi nekateri gostinski ponudniki. 

Oljne slike na lesu

Jezersko je na svojevrsten način ovekovečil domačin Jakob Zadnikar. Po poklicu pleskar, a po duši slikar samouk, je v preteklih desetletjih z oljnimi barvami risal značilne krajevne podobe na deščice postrani nažaganih debel breze in vrbe. Tako so se v zasebni galeriji ohranila zanimiva dela, ki z očmi umetnika predstavljajo mnoge značilne zgradbe in pokrajino. Zanimivo je, da nekaterih naslikanih hiš ni več ali pa so močno spremenjene. Ogled galerije je možen po dogovoru (041 369 079). 

Dva sv. Ožbolta

Nad Zgornjim Jezerskim se dvigujeta kar dve cerkvi, obe poimenovani po sv. Ožboltu. Mlajša je mogočnejša, manjša starejša pa slikovitejša. Ta se ponaša z najstarejšimi freskami pri nas. Dvignjena je nad dolino in jo je vredno obiskati že zaradi razgledov. »Tamle pod cerkvijo so bili nekoč privezi za čolne,« pove mimoidoča domačinka. »Vsaj tako pravijo, saj naj bi bila jezerska dolina še sredi 14. stoletja pod vodo.« Lahko sem si kar predstavljal to gorsko idilo, saj razgledni hrib s cerkvico z malo domišljije deluje kot otok. Cerkev si lahko ogledate, ključ pa hranijo na bližnji Karničarjevi kmetiji. To velja obiskati tudi zaradi domačih dobrot, saj prodajajo ekološko pridelan sir, skuto, jogurt in mesnine. Lokalne pridelke boste našli še na nekaterih kmetijah. Značilne, pretežno pastirske jedi pa ponujajo tudi v gostinskih lokalih. Pokusite lahko ajdove žgance, kislo mleko, žlinkrofe, sirove štruklje, prežganko in masunjek. Tega pripravijo tako, da zamešajo ajdovo moko v vrelo mešanico kisle in sladke smetane in kuhajo tako dolgo, da se izloči maščoba. Najbolj tekne topel, namazan na domačem kruhu.