»Mondsee pomeni Mesečevo jezero,« so mi med spletnim urejanjem rezervacije hotela pojasnili lastniki že pred prihodom. »Oblika namreč spominja na lunin krajec. A takšnega razgleda boste deležni le iz zraka, zato vam priporočam polet z zračnim balonom.« Slišati je bilo privlačno. Toda neugodne vremenske razmere so nas dobesedno prizemljile, saj balon ni mogel poleteti. Razočaranje pa ni bilo prehudo. Jezerska voda se v poletnih mesecih spodbudno segreje za dobrodošlo osvežitev. Poleg tega pogosti vetrovi omogočajo jadranje, lahko pa se prepustite lenobni plovbi z ladjo po dobrih deset kilometrov dolgem jezeru. Eden najbolj prikupnih krajev se ponaša z istim imenom kot jezero. V njem je na voljo kar nekaj prijetnih penzionov, najcenejše sobe pa nudijo v zgledno urejenem mladinskem hotelu. 

Prizorišče filma Moje pesmi, moje sanje 

Mestno središče je manjši trg ob nekdanjem samostanu. Poleg nekaj barvitih hiš vzbuja pozornost predvsem gotska cerkev sv. Mihaela. Marsikdo obišče kraj samo zaradi nje, saj je bila v njej posneta poroka za potrebe enega najuspešnejših filmov svojega časa, Moje pesmi, moje sanje (The sound of music, 1965). Za filmsko poroko so uporabili le notranjost cerkve, kot zunanjost pa so prikazali drugo, po mnenju režiserja bolj privlačno pročelje. Vseeno si v cerkvi sv. Mihaela še danes zaobljubi večno zvestobo presenetljivo veliko mladih parov. 

Mondsee je na Unescovem seznamu svetovne dediščine zaradi najdb starodavnih kolišč, ki pa so deloma še danes pod vodo. Bolj otipljive so lesene hiše, značilne za ta del Avstrije; na robu mesta ustvarjajo zanimiv muzej na prostem. Obiščete lahko še en muzej. Ta je posvečen železnici, ki je nekoč jezero povezovala s Salzburgom. 

Po sledeh Gustava Klimta

Le dva kilometra stran se razprostira največje jezero tega dela Avstrije, Attersee. Zaradi stalnega vetra in velikosti je še posebno priljubljeno med ljubitelji jadranja in kajtanja. Eden izmed najbolj privlačnih krajev Schörfling leži na severnem delu. Znan je predvsem po Klimtovem kulturnem središču, v katerem lahko odkrivate slikarjevo življenjsko pot. Gustav Klimt (1862–1918) je namreč pogosto preživljal poletja na jezerskih bregovih. Prav tu so nastala številna izmed njegovih slikarskih del. Spoznavati jih je mogoče na prav zabaven način: urejena je namreč tematska pot, na kateri se obiskovalci s pomočjo velikih panojev seznanjajo z delom slavnega slikarja. Nekateri imajo izrezane line, skozi katere smo bili deležni podobnega pogleda na jezero, kot ga je imel Klimt med ustvarjanjem umetnin. Panoji so postavljeni v več krajih ob bregu. Jezero je očaralo tudi številne druge umetnike. Med rednimi obiskovalci je bil skladatelj in dirigent Gustav Mahler (1860–1911), ki je ustvarjal v vasici Seefeld. Povezan je tudi s Slovenijo, saj je bil eno leto dirigent v Ljubljani. 

Graščina na otoku

Le kratko vožnjo stran nas je k novemu postanku med gorskimi vrhovi premamilo jezero Traunsee. Odločilen je bil pogled na slikovito graščino Ort, ki je zgrajena na otočku v bližini mesteca Gmunden. Do nje se je mogoče kar sprehoditi, saj jo s kopnim povezuje dolg lesen most. Grad je še posebno znan po poročni dvorani in ni čudnega, da je zelo iskana za poroke. Vsekakor je obiska vredno še bližnje letoviško mestece, ki je med drugim znano po priznani tovarni keramike. Je tudi odlično izhodišče za spoznavanje jezera, saj od tod plujejo izletniške ladje. Največje doživetje omogoča plovba z enim najstarejših ohranjenih parnikov na svetu Gisela, ki so ga splavili leta 1871. 

Železnica z razgledom

Najbolj strma gorska železnica Avstrije je bila dovolj velik razlog, da obiščemo še jezero Wolfgangsee, poimenovano po enem izmed svetnikov. Zobata železnica se povzpne na goro Schafberg. Razgledni vrh je bil priljubljen cilj bogatih že v začetku 19. stoletja, ko so si mnogi olajšali naporni vzpon kar z nosači. Nosilnice so leta 1883 postale nepotrebne, saj jih je nadomestila gorska železnica, ki je pomagala k razvoju turizma. Končno postajo so uredili tik pod vrhom in planinskim domom Schafsbergspitze, ki danes velja za najstarejši avstrijski gorski hotel. Postavili so ga leta 1862. Izpred hotela in z bližnjega vrha se v lepem vremenu ponujajo veličastni razgledi na jezero, Alpe in ledenik Dachstein v daljavi. 

Gradnja železnice je bila težavna, saj so morali ves potreben material znositi na goro s pomočjo mul. Iz začetnih časov obratovanja železnice jim je uspelo ohraniti kar šest parnih lokomotiv na premog, ki so danes ene izmed najstarejših še delujočih na svetu. V šestdesetih letih preteklega stoletja so jih nadomestile parne lokomotive, ki namesto premoga uporabljajo dizelsko gorivo. 

Danes večino voženj opravijo z njihovimi sodobnejšimi različicami, ki potekajo redno od aprila do oktobra, vzpon pa traja dobre pol ure. Železniška kompozicija je sestavljena iz lokomotive in enega ali dveh vagonov, ki jih lokomotiva med vzponom potiska pred seboj, ob spustu pa jih spredaj zadržuje z zaviranjem. Takšna vožnja je varnejša, obenem pa vlakovne kompozicije ni treba obračati. Začetna železniška postaja je v kraju St. Wolfgang. Vlak se prvič ustavi na približno polovici poti na postaji Dorneralpe (1015 metrov). Tu lokomotivo po potrebi oskrbijo z dodatno vodo. Naslednja postaja je Schafbergalpe (1363 metrov), ob kateri stoji planinski dom, zadnja postaja pa je na višini 1732 metrov. 

Mozartova vas

Davno minule čase lahko podoživljate tudi na jezeru. Po njem namreč poleg drugih ladij v poletnih mesecih pluje obnovljen parnik. St. Wolfgang je eno izmed prijetnejših letoviških mest ob obali. Središče s pristaniščem se stiska okoli markantne romarske cerkve. Tu je več privlačnih trgovin, restavracij in hotelov. Med temi je daleč najbolj znan Beli konj (Weissen rossl). Hotel z več kot stoletno zgodovino je zaslovel kot prizorišče uspešne gledališke komedije Pri belem konju, ki so ji sledili še opereta (skladatelj Ralph Benatzky) in več filmov. Ob jezeru sta vredni postanka vsaj še mesteci Strobl in St. Gilgen. V slednjem so v idiličnem gorskem okolju iskali navdih številni ustvarjalci. Pravijo mu tudi Mozartova vas, čeprav menda Wolfgang Amadeus Mozart kraja ob severnem delu jezera nikoli ni obiskal. V hiši, v kateri sta živeli njegova mama in po poroki sestra Nannerl, nadarjena pianistka, je danes urejen spominski muzej. Z obrobja mesta je speljana gondolska žičnica do smučarskega središča Postalm, ki omogoča še en hiter in eleganten pobeg v naravo.