Zgradila sva si sanjsko hišo, ki je postala grobnica najine ljubezni

Z možem sva zgradila hišo, o kateri sva sanjala, odkar se poznava. Skupaj sva deset let, zdaj, ko je gradnja za nama, pa sem ugotovila, da naju je prav ta najina sanjska hiša uničila. 

Vse se je začelo pravljično. Preden sva našla parcelo na odročnem koncu Slovenije v naravi, je trajalo lep čas. Tu sva imela iste želje in stališča. Tudi sama gradnja je bila pustolovščina. Mož je bil vsa leta vpleten posredno v gradnje, tako da sva oblezla vsa znana sejmišča Italije, Avstrije, Nemčije in iskala ustrezne dizajne in cene. Hiša je bila najin projekt, lotila sva se res vseh detajlov, od kamna, vode, dizajna in oblik, naročila dokaj dragocene primerke, da o vrtu niti ne govorim.

A sedaj sva po dveh letih, odkar sva v hiši, tujca. Med nama ni ničesar več, niti prepirov. Zjutraj pozajtrkujeva, imava prekrasen zimski vrt in razne pridelke, saj rada kuhava. Nato pa greva vsak po svoje na delo, oba sva dobro situirana, in se šele zvečer dobiva doma. Večeri so običajno savna, večerja, tu in tam se odpeljeva komu na obisk, pogosto pa končava dan vsak v svoji delovni sobi. Intime med nama ni več, niti ni želje.

Pred kratkim sem načela temo, če greva na posvet, svetovanje, pa še slišati noče za te šarlatane. Pravi, da z nama ni nič narobe. Vendar vidim, da mu hiša nadvse veliko pomeni, mislim, da več kot najin odnos. Je res prestižna v vseh pogledih, a meni ne pomeni nič več. Zadnjič nisem prišla domov, ostala sem pri prijateljici, je ravno postala babi, pa me še poklical ni. Poslala sem le sporočilo in je bil čisto zadovoljenj.

Prosim za vaš nasvet, kaj naj naredim. Hiša, ki sva jo gradila z vso vnemo in veseljem, je postala grobnica najine sreče. Vse slike so kot zločesti nasmehi, ki se mi rogajo. Rada bi odšla, a mož ne vidi težave. Prosim za vaš komentar, kaj se je zgodilo, nama lahko kdo pomaga. Mislim, da mož nima ljubice, to bi v tem času že odkrila. Ne vem, vse je kot galerija v času zaprtja. Sam hlad in ubijajoča tišina.

- Bralka