Zakon je poslovni dogovor

Draga ga. Maja,

morda ste se že pred pisanjem pisma odločili, da bi se ločili. Oziroma mislim, da ste v sebi že sprejeli trden sklep. Če je ločitev nekoč veljala za hujšo družbeno kršitev, danes velja bolj kot pravilo, in ne izjema. Morda ni v tem trenutku ta dokončna odločitev tako ključna in za vas pomembna. Kar me tukaj skrbi, je vaš odnos do sebe. Vsak zakon ima svoje čeri in ljubezenski odnosi so že po sebi barviti. Pišete, da se je mož spremenil po odhodu na delo v tujino; kaj točno počne, ne napišete. Če je podvržen kakšnemu hujšemu stresu, morda ne želi pokazati. Posttravmatski sindrom je resno stanje, ljudje se takrat zapirajo vase. Ste mu skušali vsaj predlagati, da bi kam skupaj odšla na pogovor? Strokovni uvid človeka, ki mnogo let dela s pari, vam lahko pomaga.

Torej, vaš odnos do sebe je tisto, kar se kaže med vrsticami pisanja. Verjamem, da vam je težko pretežno sami vzgajati otroke. Na kar lahko vplivate, je na samo vrednotenje. Nekako se zdi, kot da vam je mož strl vero. A nikdar ne smete dovoliti, da vam karkoli vzame vero vase. V vseh preizkušnjah življenja je ta nujna. Zato vam svetujem, da pričnete delati na sebi, lastnem notranjem svetu in notranjem miru. Mož bo moral poskrbeti za svojega. In največ, kar lahko naredite, je napredek v lastni avtonomiji. Srečo moramo graditi v sebi in se odločati zase, nato lahko dajemo od sebe največ. Vi nekako hrepenite po njem, želite si, da bi vas osrečil. A kaže, da nima teh uspehov. Zato lahko osrečite sebe. Z malenkostmi. Vašo preobrazbo bo opazil. Morda se vam odpre?

A razsojati, kaj je normalno v današnjih časih, je nehvaležna prošnja. Lahko pa rečemo, kaj je zdravo in kaj ne. Vsekakor je nezdravo, da zakon enačimo z ljubeznijo. Zakon je poslovni dogovor dveh o premoženju (in preživljanju otrok), sklenjen pred pričami in občinskimi organi, torej matičarjem ali/in županom. Ljubezen pa je srčni dogovor dveh oseb, ki nima trajne garancije in samoumevne narave: če dva ne odpirata src in ne poskrbita, da sta njuni melodiji uglašeni, ogrozita tako poslovni dogovor, torej zakon, kot srčno vez. Žal nismo naučeni, da bi skrbeli za moč srca in za moč ljubezni, zato tako veliko parov trpi in si ne upa več verjeti. A če ste ljubili nekoč, morda lahko tudi danes.

Verjamem, da je vaša želja, da bi moža razumeli, in če bi ga razumeli, bi ga podprli. In tukaj mislim, da je še upanje. Preden se odločite za razvezo, najdite način, da mu spoštljivo in s čim manj obtožbami poveste svoja občutja. Obtožbe le ločujejo. Če mu boste odprli srce, ga moda odpre tudi on in vam pokaže, kako se počuti v svoji koži nekje na tujem. Tako si vsaj ne boste ničesar očitali. Vselej je prav, da naredimo vse, kar je v naših močeh. Najslabše je, da obžalujemo ali si očitamo, da nekje ali pri nekom nismo dali vsega od sebe. Pogumni ste! Zaupajte vase, urite svoj notranji mir in najdite svojo srečo. Srečno!