Stara sem 65 in še vedno trpim, ker me mama že celo življenje zaničuje

Osmislite življenje na novo

Vaš trenutni življenjski položaj je zares težak in verjamem vam, da zelo trpite. Osamljeni ste, vaši socialni stiki so vse redkejši, izgubili ste interes za dejavnosti, ki so vas nekoč veselile, in v življenju ne vidite več smisla. Iz vaše pripovedi je čutiti, da ste obupani.

Življenje vas preizkuša. Izziva vas tam, kjer najbolj boli, to je z izgubo stika z ljubljenimi osebami. Vaš sin, v katerega ste polagali toliko upov, si ustvarja družino, in ta ga vedno bolj zaposluje, vi pa nemo opazujete, kako se oddaljuje od vas. In ste pri tem nemočni.

To je temna plat tega življenjskega izziva. A obstaja tudi njegova svetla plat. Sin bo kmalu postal očka. Mar ni to uresničitev ene izmed največjih želja vsakega starša? Da bi si njen ali njegov otrok ustvaril družino? Poleg tega vašega uspeha, ki vas je na eni strani prikrajšal za tesnejši stik s sinom, pa se na drugi strani odpira novo upanje, to je prihod novega družinskega člana, vaše vnučke ali vnuka. Novorojenček je vir veselja in navdušenja tudi za stare starše.

Prenehali ste govoriti z mamo, kar ni nujno slabo. Zakaj bi se družili z nekom, ki vas zaničuje? Pa čeprav je vaš starš? Upam samo, da zaradi tega nimate prevelikih občutkov krivde. Če boste za daljše obdobje prekinili stike z njo, boste užili življenje brez stresa, ki vam ga je povzročala s svojimi manipulacijami in se kasneje z več samozavesti vračali v ta odnos.

Trpljenje, ki ga trenutno doživljate, je tolikšno, da ste izgubili interes za dejavnosti, ki so vas nekoč veselile. Toda, to je le prehodno obdobje. Ko bo kriza mimo, se jim boste rade volje spet posvetili. Da pa boste krizo prebrodili, boste morali na novo osmisliti svoje življenje. To boste lahko storili in dosegli le sami, pri tem pa izkoristite zunanje razpoložljive vire pomoči. Zanesite se na svoje notranje vire. Življenje vas je neprestano preizkušalo. Toda vseeno ste zmogli in premagovali ovire! Recite si, da boste tudi tokrat zmogli. Recite si, da po dežju vedno posije sonce. Verjetno bi že večkrat v preteklosti vrgli puško v koruzo, pa je niste. Zakaj bi jo zdaj?

Najpomembnejše je, da si zgradite socialno mrežo. Spomnite se ljudi, ki so vam nekoč bili blizu. To so lahko sošolke in sošolci, sodelavci ali daljni sorodniki. Vzpostavite stik z njimi. Lahko se včlanite v kakšno dobrodelno ali prostovoljsko društvo, kjer boste srečali dobre ljudi. Še zlasti v društvih, katerih dejavnost je usmerjena v pomoč ljudem v stiski, boste lahko spoznali veliko dobrosrčnih, dobronamernih in veselih ljudi. Če vam je vera blizu, se lahko obrnete na župnika v vaši župniji. Župnije namreč gojijo bogato socialno življenje.

Na voljo vam je tudi anonimna telefonska pomoč, kamor pokliče veliko osamljenih ljudi in ljudi z različnimi stiskami. Na drugi strani linije vas bo čakala usposobljena sogovornica ali sogovornik, ki vam bo predvsem prisluhnil in pozorno ter nevsiljivo spremljal vašo pripoved. Na koncu pogovora boste začutili olajšanje, lahko pa se vam bo utrnila tudi kakšna dobra zamisel. Eden izmed takšnih telefonov ima številko 116 123 in je na voljo 24 ur na dan. Klic je brezplačen. Če pa bo stiska prehuda, se lahko obrnete na svojega zdravnika in ga prosite za medicinsko pomoč.

Upam, da vam bo kateri izmed mojih namigov koristil in vam pomagal prebroditi trenutno stisko.