Le z odkrito besedo boste lahko svobodno zadihali

Začniva z vašim odnosom do staršev. Očeta skoraj ne omenjate, pa vendar morate pomisliti tudi na možnost, da bi vas on mogoče razumel in pomagal prebroditi stisko, ki vas navdaja zaradi matere. Premislite še, koliko sta si blizu z bratom in koliko vam on lahko omogoči in olajša pogovor s starši. Ostane vam tudi možnost, da se najprej odkrito pomenite samo z mamo. Mogoče se laže izražate pisno in lahko uvod v osebni pogovor naredite tako. Če je mati tako zelo občutljiva, jo lahko počasneje pripravljate na dejstvo, da ste homoseksualec, vendar brez odkrite besede ne bo šlo. Ali ne bi z vašim partnerjem mogoče raje kot k psihiatru šla na obisk k vam domov? 

Psihiatru seveda hitro odkrito povejte, za kaj gre. Prepričana sem, da vam bo pomagal prebroditi vaše hude občutke krivde, pričakovanja vas samih in vaše okolice pa spraviti v realne okvire. Zdravniku res ni treba lagati, sami ste občutili, kam pripelje zavajanje. Mislim pa, da si bo tudi on oddahnil, ko bosta stvari razčistila, saj verjetno že zdaj sluti, da je nekaj drugače. 

Odnos do homoseksualnih ljudi je v naši družbi v glavnem zelo dober, najdete pa tudi skupine in ljudi, ki pravijo, da je homoseksualnost suha veja na drevesu življenja. Vprašati se morate, kakšen je vaš osebni odnos do tega: ga sprejemate ali pa se vam mogoče zdi družbeno nesprejemljiv? Kako mislite v prihodnje živeti: tajiti ali priznati nekaj, zaradi česar vam res ni treba biti nerodno, vsaj pred večino ljudi ne.

Odziv sorodnikov pa morate pričakovati. Kakršen koli že bo, boste le z odkrito besedo lahko svobodno zadihali. Ne bo več skrivanja, sprenevedanja, nelagodja. Vso moč in sposobnosti boste lahko posvetili temu, kar vas veseli.