Moj najstnik in homoseksualnost

Ohranjajte vzdušje tolerantnosti

Zdi se mi, da ste zelo dobro izpeljali pogovor s svojim najstnikom. Dali ste mu vedeti, da spoštujete njegova občutja in da ga imate radi, ne glede na naravo teh občutkov. Takšnemu ravnanju bi lahko pripisali le oceno odlično. Strinjam se z vami, da so homoseksualna občutja precej razširjena. Posameznik se rodi kot nepopisan list papirja in kljub temu, da ga glede na njegove spolne znake uvrstimo med ženske ali moške osebke, s tem njegova spolna usmerjenost še ni določena. Nanjo vpliva mnogo dejavnikov, med njimi tudi odprtost družbe, v katero se oseba rodi. Sodbo o tem, ali naša družba s svojo relativno tolerantnostjo spodbuja zmedo glede spolne usmerjenosti ali ne, prepustiva drugim. Lahko pa se strinjava glede tega, da oseba, ki čuti privlačnost do istega spola, a mora takšno nagnjenost v sebi zatreti zaradi vpliva okolice, doživlja hudo stisko in težko doseže stanje sreče in zadovoljstva v življenju. Zelo dobro je, da ste imeli priložnost govoriti s sinom. Kot mama mu znate vzbuditi visoko raven zaupanja in dati toliko občutka varnosti, da se vam je odprl ob tako občutljivi temi, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana. V vaši družini očitno gojite ozračje iskrenega medsebojnega spoštovanja in brezpogojnega sprejemanja različnosti. Ker vam je sin priznal svoje občutke, mu imate priložnost dati dodatne informacije in ga podučiti. Danes se mnogo več govori o homoseksualnosti kot nekoč, zlasti mlajše generacije so bolj svobodne glede spolnosti, zato lahko mladostnik hitreje naleti na nasprotujoče si občutke glede lastne spolne usmerjenosti. Strinjam se z vami, da si najstnik ob navalu homoseksualnih impulzov zastavi vprašanje, ali je gej. Zato je zelo pomembno, da ima takrat ob sebi kompetentnega sogovornika. Prezgodaj je namreč, da bi se pri trinajstih letih opredelil glede spolne usmerjenosti. Večina mladostnikov se med odraščanjem srečuje s konfliktnimi čustvi in občutki glede privlačnosti do vrstnikov istega in nasprotnega spola in nekateri hitreje, drugi pa počasneje izoblikujejo spolno usmerjenost, v kateri se kot odrasle osebe počutijo srečne in izpolnjene. Svetujem vam, da s sinom nadaljujete odprt pogovor o tej temi in ga seznanite z informacijami, ki mu bodo pomagale pri opredeljevanju njegove spolne usmerjenosti. Prav je, da sina seznanite tudi s težavami in omejenostmi, s katerimi se srečujejo istospolno usmerjeni ljudje. In ne nazadnje, razmislite tudi o svojih čustvih do sinove razdvojenosti. Napisali ste, da vas je pogovor pretresel. Kaj vas je pretreslo? Analizirajte svoja čustva. Prav bi bilo, da sina ne informirate skladno s svojimi željami, ampak nepristransko, in mu tako omogočite, da odločitev glede spolne usmerjenosti sprejme čim bolj neobremenjeno. Le takšna odločitev ga lahko vodi v srečno in izpolnjeno življenje.