Mati, ki zlorablja

Odgovarja:

Žal ste se motili, ko ste mislili, da se je vaš mož rešil mame, ker ne živite na isti lokaciji. Oblika suženjstva, v katero je ujet, premaga vsako razdaljo. Vaš mož je čustveni suženj svoje mame. Proces zasužnjevanja se je začel z njegovim rojstvom in tako zanj ni bilo nobene možnosti, da bi se temu ognil. Starši so tisti, ki lahko najbolj kruto zlorabijo otroško dušo. Moževa mama je zlorabila svojo materinsko vlogo za zadovoljevanje svojih čustvenih potreb, ki jih na zdrav način ni sposobna zadovoljiti. Take ženske so v resnici nezmožne ustvariti zdrav ljubeč odnos z moškim. Svojo nezmožnost empatije in sočustvovanja prikrivajo s pretirano skrbjo, navideznim žrtvovanjem, gospodovalnostjo in posesivnostjo. Pri otroku tako vzbujajo trajne občutke krivde, odgovornosti in zadolženosti v odnosu do mame. Sina postavijo v vlogo svojega čustvenega partnerja in od njega pričakujejo vse tisto, kar naj bi jim nudil ljubeč partner. V skrajnih primerih lahko tak odnos pripelje do incestnih spolnih odnosov. Tudi če se to ne zgodi, se žrtve takih mater težko osvobodijo močnih čustvenih spon, ki jih vežejo na mamo. Dokler tak otrok ne odraste, okolica ne opazi, da se dogaja kar koli spornega. Vendar pa njihovo ravnanje ni posledica zdravega materinskega čustvovanja, ko mama svojega otroka čuti, zazna njegove potrebe in se nanje odzove.

Sporočila, ki jih sinovi posesivnih mam pogosto slišijo, so: »Žrtvovala sem se zate, nikoli mi ne boš mogel povrniti tega. Če me ne boš ubogal, me bo bolela glava. Samo jaz vem, kaj je najbolje zate. Nobena ženska te ne bo imela tako rada kakor jaz.« Take mame se najrazličneje trudijo uničiti zvezo, ko se sin čustveno naveže na dekle. Tako delujejo tudi, če se poroči in ima otroke. Snahe nikoli ne sprejmejo in pogosto poskušajo prevzeti tudi vzgojo njenih otrok in si jih lastiti. Večino od tega, kar sem napisala, se dogaja vašemu možu in posredno vam. Morda boste zdaj laže razumeli, v kakšen mehanizem je ujet. Vprašanje je, kako lahko v teh okoliščinah ravnate. Glede na to, da se je vaš mož vsaj toliko uprl mami, da ne živite skupaj, je upanje, da zmore še kaj več. Ker ste tudi vi odločni, mu boste pri osamosvajanju lahko pomagali. Na eni strani je mama, na drugi ste vi in vajina dva otroka. Za začetek zahtevajte, da popolnoma pretrga stike z mamo. Poiščite si pomoč strokovnjaka, ker bo reševanje tega problema za vašega moža zelo zahteven proces. Potreboval bo tudi vso vašo oporo in ljubezen. Če bo s pomočjo terapije napredoval, bodo morda stiki z mamo kasneje spet možni, seveda le, če bo mama sprejela meje v svojem vedenju, ki jih bo določil sin. Vam in možu želim mnogo notranje moči pri reševanju problema.