Iskanje krivde za vaše stanje ne bo pomagalo

Spoštovana bralka, 

kot lahko razberem iz vašega pisma, ste psihiatrično že obravnavani, zdravljenje pa ni doseglo takega učinka, da bi bili svobodni in srečni. Živite pri ostarelem očetu. Krivdo za svoje stanje pa vidite predvsem v vzgoji.

Čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ki jo omenjate, je motnja, ki se kaže v impulzivnem reagiranju ne glede na posledice. Razpoloženje je nepredvidljivo in muhasto. Motena je samopodoba, prisotni so občutki praznine. Medosebni odnosi so pogosto nestabilni, spremlja jih strah pred izgubo. Take osebnostne poteze so bolj ali manj trajne in nespremenljive. Vedenje motenih oseb je povezano s težavami v odnosih z ljudmi. Čustvovanje se pogosto nagiba v depresijo. 

Na nastanek osebnostne motnje vplivajo dednost, konstitucijski ter psihološki dejavniki in tudi okolje. Psihiatrična pomoč osebam z osebnostno motnjo ima precejšnje omejitve in je navadno usmerjena v zdravljenje kakšne druge spremljajoče duševne motnje. Psihoterapevtske tehnike so lahko različne, vendar običajno kratke. Kot sklep bi torej napisala, da iskanje krivde za vaše stanje ne bo prineslo svetle luči v vaše življenje. 

Mogoče pa bi vam bilo v pomoč, če bi poskušali sami poiskati zase najprimernejši način življenja. Ni treba, da naredite hud prevrat, pomembne so drobne spremembe in malenkosti, ki vas osrečujejo, ter na koncu koncev tudi sprijaznjenje s tistim, česar pač ne morete spremeniti.