Sodelavka me žali, ker sem samska, proti meni je naščuvala še druge

Oglašam se vam z nevsakdanjim problemom. Sem višje izobražena, 33-letna in samska. Živim kar polno življenje oziroma sem ga do pred približno enim letom. Takrat sem postala vodja oddelka z desetimi zaposlenimi. Z moškimi nimam večjih težav, so delavni, radi se pošalijo in moja opozorila in pripombe upoštevajo, čeprav včasih dodajo kakšno šalo na moj račun. Nasprotno je z ženskami, natančneje z eno. Druge so ji sledile in priključilo se jim je celo nekaj moških. 

Ta delavka, ki je postala moj problem, je mojih let in ima družino. Pri delu je površna, počasna, kar naprej hodi na stranišče in na cigareto. Če ji kaj ni všeč, gre k psihiatru in na bolniško. Vendar je verbalno zelo huda. Ko sem jo opozorila, naj se potrudi, ker ovira celoten proces, je začela na glas razlagati, da jaz, samka, ne vem, kako je, če ima človek družino in obveznosti. Govoriti je začela, da ji zavidam in jo zato preganjam in šikaniram. Drugi so izkoristili najino nesoglasje in začeli lenuhariti, vsaj nekaj od njih. Trpelo je delo in klicana sem bila na zagovor zaradi neuspešnosti. 

Direktor je rekel, da moram sama rešiti take probleme, a da mi stoji ob strani. Poskušala sem, pa ni šlo. Prišlo je tako daleč, da so me spravili v jok. Potem sem raje ostajala po delu in opravila, kar se je še opraviti dalo. Po enem letu sem popolnoma izčrpana, psihično in fizično. Slabo spim, hujšam, izgubila sem vse samozaupanje. Včasih si zaželim, da me ne bi bilo. Še družbi se izogibam. Ne morem več tako naprej. Čutim, da moram nekaj spremeniti in da potrebujem pomoč. 

- Bralka