Odmik je šele prvi korak na poti trganja popkovnice​

Odgovarja:

V svoji stiski niste osamljeni, na žalost. Glede na težave, ki jih opisujete, sta vaša mama in oče patološki osebnosti in vi ste »dolžni« zadovoljevati njune potrebe. Vi kot oseba zanju niste pomembni, kajti onadva sta žrtvi, ki vam omogočata prav vse v vašem življenju, vi pa ste nehvaležni. Pritiskata na vas in vam vzbujata občutek krivde. Opisana dinamika je nekaj vsakdanjega v družinah patoloških staršev in otroci so v takšnih razmerah samo žrtve. 

Ne poznam širšega ozadja, ali imate morda možnost, da odidete od doma, se preživite, vam pri tem lahko pomaga vaš partner. Če je nimate, boste morali stisniti zobe, hitro dokončati študij in se tudi finančno osamosvojiti. Če pa bi lahko kakor koli preživeli brez finančne podpore staršev, potem odidite že jutri – seveda pa boste morali razdelati občutke krivde in dolžnosti do njih, če vas seveda mučijo. Starši se ne bodo spremenili. »Določili« so vam vlogo v družini in vi jo morate igrati tako, kot so si zamislili (je pa to nezaveden proces). 

Odmik je šele prvi korak na poti trganja popkovnice s patološko družino. Čaka vas tudi globlja predelava odnosa s starši, vse vaše ranjenosti ob tem. To pa je proces in dobro bi bilo, da si poiščete pomoč psihoterapevta. Morda bi koristilo tudi sodelovanje vašega partnerja, da bo doumel razsežnost težav in da sta na tej poti v oporo drug drugemu.