Čustveni incest nastane, ko otrok postane objekt starševske ljubezni in privrženosti. Eden od staršev otroka podzavestno odvzame partnerju, ki mu ne daje več čustvene podpore, ljubezni in partnerske bližine. Partner se zaradi čustvene ljubezenske deprivacije začenja počuti samega v odnosu. Njegove čustvene potrebe niso zadovoljene. Kaj lahko in hitro se zgodi, da osamljeni partner, ki je tudi starš, projicira potrebo po čustveni bližini na lastnega otroka. Številne žrtve takšnega incesta se ne zavedajo, da so zlorabljene, saj ni otipljivega dokaza. Se sliši malce grozljivo, kajne?

Pri odprtem, torej spolnem incestu se žrtev počuti zlorabljeno, medtem ko pri čustvenem o sebi meni, da je privilegirana, in idealizira starša, ki ji daje ljubezen in je še več zahteva zase. 

Moj otrok, moj nadomestni partner

Ko starš naredi svojega otroka za nadomestek partnerja, z njim podzavestno manipulira, od njega pričakuje odrasle čustvene odzive, pritiska za izkazovanje ljubezni in od njega zahteva čustveno lojalnost, kar je ogromno in uničujoče breme za otroka ali najstnika. Tako starš potiska pomanjkanje čustvene bližine in praznega partnerskega odnosa v polje zanikanja in navzven lahko delujejo kot ljubeča družina.

Da ponovno bolj jasno poudarim, kaj je velika razlika med odprtim in prikritim incestom. Pri odprtem, torej spolnem incestu se žrtev počuti zlorabljeno, medtem ko pri čustvenem incestu o sebi meni, da je privilegirana, in idealizira starša, ki ji nudi ljubezen in je še več zahteva zase. Eden od takšnih primerov je, ko sin pomisli, da je čustveno bliže mami, kot je mama očetu. Pod takšnim recimo mu privilegijem se skriva močna travma, saj si noben otrok ne zasluži, da je zamenjava za odraslo osebo, torej partnerja. To je ogromen in krivičen pritisk na komaj razvijajočo se osebnost otroka, ki je, še čustveno nedolžen, pahnjen v svet odraslega čustvovanja, ki mu ni dorasel. Zdaj bolje razumemo, kako nevaren je čustveni incest, a ga je zelo težko identificirati. Uničuje mlado osebnost, ki se ne more čustveno, spolno, osebnostno in odnosno zdravo razvijati.

Preberite še: 

Dr. Andrej Perko: To je rezultat: Upognjeni sin, ki caplja za mamico

Mama ne mara nobene ženske, ki jo pripeljem domov

Zakaj je čustveni incest res uničujoč?

Ker njegova žrtev ostaja vse življenje zataknjena v to, da mora vzdrževati poseben čustven odnos s staršem, ki izvaja prikriti incest. Ves čas mora biti na preži, da mu je na voljo, da ga osrečuje, da mu izkazuje ljubečo privrženost in da je vedno prijazna in dobra. V odraslosti ne izvede nujno potrebne separacije, torej ločitve svoje odrasle osebnosti od starša, ki jo je čustveno privezal nase. Z drugimi besedami to pomeni, da žrtev čustvenega incesta ne more oblikovati zdrave čustvenega in spolnega odnosa z drugo odraslo osebo, torej s svojim partnerjem, saj vedno ostaja tatijeva pupa ali mamin ubogljivi sinko.

«Privilegirana« hči

Hči je najstnica, v prvem letniku srednje šole, živijo na podeželju. Starša sta že zdavnaj izgubila čustveno povezanost, bila sta tujca v isti hiši, polno zaposlena in čustveno odtujena. Imata še starejšega sina, ki se je že konec srednje šoli odselil k svoji punci in njenim staršem v drug kraj ter tako pobegnil emocionalni hladnosti družinske hiše.

Deklica je že davno postala čustveno nadomestna partnerica očetu, ki jo je vedno povzdigoval v svojo kraljico (namesto da bi to vlogo imela njegova žena kot edino primerno), jo ščitil pred vzgojnimi zahtevami mame, ji vedno vse dovolil in rušil starševsko avtoriteto soproge, kjer se je le dalo. Če se mu je hči kdaj uprla, jo je pogledal s solznimi očmi in ji tarnajoče rekel, da takšnega neprijaznega vedenja pa res ni pričakoval od nje, da si ga ne zasluži, ker ji vse da in omogoči.

S takšnim perfidnim čustvenim izsiljevanjem jo je v hipu spet spremenil v svojo ubogljivo čustveno partnerico, kar njegova žena nikoli ni bila. S tako povzročenimi občutki krivde najstnica odrašča. Duši jo, a se ji vedno zdi, da je to res privilegij, da je očijevo »vse«.

Preberite še: 

Mož mora hoditi spat k mami, ker je tako posesivna 

Moževi starši mu namigujejo, naj se loči od mene 

Zapuščam te

Nekega dne se zgodi, da mama pove očetu, da ga zapušča, ker je spoznala ljubezen svojega življenja, in da jo zakon z njim že leta duši in boli, nesrečna je in tudi osamljena v odnosu. Mož se nikakor noče ločiti, hoče, da še poskusita ostati skupaj, zanika odločitev žene in ne verjame, da res želi oditi, saj da ji nič materialnega ne manjka, ker on dobro služi. Ne zaveda se lastne čustvene osamljenosti, ker jo je nadomestil s hčerkino čustveno zlorabo, ko je izvajal čustveni incest. Na vse njegovo prigovarjanje je žena odločena, da gre. Ko vloži vlogo za ločitev, sprva joka, jo na kolenih moleduje, naj ne gre, da bo uničila družino, da bo sinu povedal, da je varala njega, očeta, da jo bo hči zasovražila in podobne izjave, ki so čustveno odtujeno ženo zgolj utrdile v prepričanju, da mora oditi in najti srečo drugje.

Oče manipulira še naprej

Oče je kot orodje manipulacije, da bi zadržal ženo, uporabil nemočno hčer; po mami je začela dobesedno pljuvati, nanjo kričati, uporabljala je natančno iste besede kot njen oče. Tako si je oče naredil ne zgolj čustveno partnerico v hčerki, temveč tudi orodje maščevanja proti sedaj že bivši ženi. Hči je noče obiskovati, ne želi se z njo pogovarjati po telefonu, noče je videti, zmerja jo z vsemi mogočimi žaljivimi imeni, v vsem povsem drži z »ubogim, zapuščenim« očetom.

Da, tudi take zgodbe pišejo slovenski domovi. Kaj menite, kako bo naša najstnica oblikovala svoj partnerski odnos? Menite, da bo zdrav? 

* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.