Le kdo se ne bi vsaj malo veselil novega šolskega leta? Šolarji vedo, da se nekatere stvari lahko dogajajo samo v šoli: srečanje s sošolci po dolgem času, odrešilen zvok zvonca, težko pričakovana malica in še tisoč skrivnosti, za katere vedo le oni.

Starši pa se vračajo v novo rutino, ki zahteva določen ritem, zato se je na vse dobro pripraviti. Že zdaj velja misliti na to, kako vse leto ohranjati energijo, kako si razporediti čas, se pogovoriti z otroki, koliko zunajšolskih dejavnosti bodo zmogli in kako poskrbeti za dobro počutje. 


Vzpostavite zdrav urnik 

Ob vsem tem se je pomembno zavedati, da odgovornost za šolo pripada otroku, starši pa naj imajo vlogo podpornika in pomočnika, kadar je treba. Lahko se namreč prav neopazno zgodi, da začne krajšati čas spanja šolarja in daljšati čas pred računalnikom, da preskoči zajtrk, ker »samo danes ni časa«, da se domače naloge zavlečejo do večera … Pozornost pri takih »malenkostih«, ki kaj hitro lahko postanejo težava, ne bo odveč, seveda pa naj glavno skrb za to prevzame šolar sam.

Podpora staršev

Otrok naj bo deležen dovolj pozornosti staršev, zanj naj se zanimajo in se z njim pogovarjajo v pozitivnem smislu. Naj ne sprašujejo samo o tem, kdo mu je nagajal ali ga užalil in kakšna krivica se mu je zgodila, in tudi ne samo o tem, kaj je bilo za kosilo. Pri pogovoru je potreben občutek, in ne pretirana vsiljivost.

Priprave na začetek novega šolskega leta naj bodo prijetne. Zavijanje, podpisovanje šolskih zvezkov, urejanje predala ali poličke, namenjene šolskim potrebščinam, naj bodo prijeten ritual, ki naj ga starši prepustijo otroku. 

Foto: Marko Aliaksandr/Shutterstock

Varna pot in lahka torba

Zagotovo v prvih šolskih dneh ne bo odveč nobena beseda o varni poti v šolo. Čeprav bo o tem otrok slišal tudi tam, je jasno, da so zgledi odraslih neprecenljivi, ne glede na to, koliko je star. Če gredo starši z njim čez cesto pri rdeči luči in mu rečejo, da sam tega ne sme, si lahko samo mislijo, kako bo ravnal, ko bo sam. 


Pa še o težki torbi! Običajno imajo učenci vsaj na razredni stopnji možnost, da pustijo v šoli stvari, ki jih tisti dan doma ne potrebujejo. Če pa se otroku ali staršem kljub temu zdi, da je bolje vsak dan nesti stvari domov, naj si vsak dan pripravi stvari za predmete, ki jih ima naslednji dan na urniku, ali vsaj poskrbi, da ne bo nosil v šolo zvezkov, ki so že polni, obeh delov delovnega zvezka, knjig iz knjižnice, malice celotnega tedna, gore nedelujočih flomastrov in še vseh drugih mogočih in nemogočih stvari. 

Konstruktivno reševanje problemov 

Seveda pa je pomemben tudi odnos staršev do šole. Razumljivo je, da se kdaj s čim ne strinjajo. Prvi korak naj bo korak do učitelja – pogovor največkrat zelo hitro reši zaplet, kritiziranje učitelja pred otrokom pa povzroči še večjega. Kaj hitro se lahko zgodi, da otrok ne bo priznaval nobene avtoritete več, ne v šoli in ne doma.

Naj se šolsko leto začne z veliko energije in dobre volje. 


* Marija Demšar je učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo, Brdo pri Lukovici.