Otrok je pripravljen na učenje, ko je tega umsko sposoben, a najbrž mora biti zmožen tudi določene koncentracije, potrpežljivosti, vztrajnosti, umirjenosti, prenašanja porazov itd.?

Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, o kateri vrsti učenja govorimo. Maria Montessori v delu Srkajoči um poudari pomen učenja v najpomembnejšem, neponovljivem in edinstvenem obdobju razvoja, ki traja od rojstva do treh let. Posebej še izpostavi nalogo odraslih, ki je, da otroka ne učimo, ampak ga podpiramo pri njegovem »vsrkavanju« znanja in razvoju. Učenje, sicer ne več tako intenzivno kakor v prvih treh letih, poteka naprej vse do vstopa v šolo, ko se začne sistematično in formalno šolanje. Vloga odraslega ostaja enaka, otroku je treba nuditi zgolj podporo pri učenju in razvoju. Kdaj je zrel za šolo in učenje, je odvisno od več dejavnikov, pri čemer bi bilo nujno upoštevati predvsem individualne značilnosti. Zgodnje izkušnje, znanje in spretnosti, ki jih otroci pridobijo pred začetkom formalnega izobraževanja, namreč pomembno vplivajo na kasnejšo uspešnost v šoli. Otrokova osebnost se pripravlja na formalno in sistematično učenje v okviru šolskega sistema, vse od rojstva pa do vstopa v šolo. Ves ta čas in seveda tudi potem pa je bistveno urejeno in spodbudno okolje, ki pomeni zgolj podporo in sprejemanje individualnosti in ki otroka ne obremenjuje s pretiranimi pričakovanji.



Kaj najbolj ovira učenje?

Otroci so, brez izjeme, po naravi vedoželjni, vedri in raziskujoči. Okolje je tisto, ki jih s svojimi nerealnimi pričakovanji in ciljno naravnanostjo prezgodaj obremeni. Kadar otroka že v predšolskem obdobju obremenimo z nešteto aktivnostmi, se spontanost, vedoželjnost in vedrina razgubijo, otrok ne more izpolniti previsokih pričakovanj. Posledice so lahko pomanjkanje koncentracije, nespečnost, bolečine v trebuhu itd.

Kaj je aktivna koncentracija?

Aktivna koncentracija pomeni sposobnost vztrajanja in zbranosti ob določenem opravilu, gre za dlje trajajoče osredotočenje misli. Aktivna koncentracija je zavestno usmerjena in vzdrževana pozornost, pričemer je treba izločiti moteče dejavnike. Psihologinja Francka Mravlje v knjigi Pozorno poslušanje z razumevanjem loči med pozornostjo in koncentracijo; pozornost je po njenem sposobnost osredotočanja na zunanji ali notranji dražljaj, medtem ko je koncentracija sposobnost vztrajanja na tem dražljaju.

Ali je zbranost in koncentracijo mogoče izboljšati oziroma izostriti z vajami?

Seveda je mogoče. Janja Vilar je zbrala in uredila zbirko vaj za razvijanje pozornosti in koncentracije, ki so dostopne v obliki elektronske knjige. Tudi Marija Montessori je v svoj pedagoški koncept vključila vajo za izboljšanje pozornosti in koncentracije – vajo tišine. To je oblika sproščanja, ki izboljša sposobnost osredotočanja, primerna je za otroke v predšolskem in šolskem obdobju.