Jutri je prvi šolski dan, vas ob tem prešine kaka misel?
Čeprav me vsak september do neke mere napolni z otožnostjo zaradi iztekajočega se poletja, pa mi je še iz šolskih dni ostal občutek pričakovanja, novih ciljev in novega zagona, zato slovo od poletno brezskrbnih dni praviloma kar hitro prebolim in se vržem v nove izzive. Vsako novo šolsko leto so vesela pričakovanja preglasila morebitne skrbi. Zagotovo sem se tudi prvega šolskega dne veselil, strahov se ne spomnim. No, v spominu mi je ostalo le to, da se je mama v klop usedla s svojo znanko, ki pa je v prvi razred pripeljala svojo hčer – tak sedežni red je ostal in potem sem moral še kake pol leta klop deliti s punco, kar mi pri šestih letih seveda ni bilo prav nič všeč.

Tam sem zaživel, našel super družbo, razvijal recitatorski talent, odkrival prve tančice lepot jezika, nastopal s petjem in kitaro in seveda doživljal prve zaljubljenosti.       

Kako ste se znašli v srednji šoli?
Prvi dan srednje šole mi ni ostal v spominu, razen presenečenja, od kako daleč prihajajo nekateri sošolci, nekateri so govorili dialekte, ki sem jih takrat komaj poznal.

Verjetno ste bili bolj navdušeni nad slovenščino kot nad matematiko?
Glede predmetov sem bil precej tipičen družboslovec, zato sem tudi izbral jezikovno smer gimnazije. Prav nič nisem imel proti, da so se nekateri naravoslovni predmeti po dveh ali treh letih poslovili, rad pa sem imel tuje jezike. Mislim, da smo bili takrat edini v Celju, ki smo poleg angleščine in nemščine imeli še italijanščino.




V kakšnem spominu so vam ostali učitelji?
V najlepšem spominu mi ostaja učiteljica slovenščine v osnovni šoli, gospa Lidija Koceli. Imela je pretanjen občutek za jezik, poezijo, igralski talent in nežen značaj. Čudovito jo je bilo poslušati in njej se lahko zahvalim za prvi stik z odrom. Vodila je namreč odličen recitatorski krožek, v katerem sem se zelo našel, ravno v obdobju, ko sem bil zaradi okrogle postave nesamozavesten, imel sem res nizko samopodobo. Tam sem zaživel, našel super družbo, razvijal recitatorski talent, odkrival prve tančice lepot jezika, nastopal s petjem in kitaro in seveda doživljal prve zaljubljenosti. Prirejali smo predstave na visoki ravni, bili smo nekaj posebnega, predvsem pa sem ugotovil, da mi je tisti krožek pomagal osebnostno skobacati se na svoje noge. Naklonjenost lepi govorjeni besedi pa je ostala vse od takrat.