Dediči za vsako dejanje upravljanja potrebujejo soglasje

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za zanimivo vprašanje. Ker domnevam, da vaša dediščina še ni bila razdeljena, velja pravilo iz zakona o dedovanju, v skladu s katerim morajo dediči z dediščino upravljati in razpolagati le skupno.

V primerih, če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo katerega koli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Tak postopek je priporočljiv predvsem v primerih, ko med dediči ni soglasja glede upravljanja z dediščino – tudi v vašem primeru. Za upravitelja se lahko postavi koga izmed dedičev, ali pa tudi tretjo osebo.

Prednost imenovanja upravitelja je tudi v tem, da lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda.  

Kakršno koli »solo« ukrepanje v vašem primeru torej ni dovoljeno, saj dediči za vsako dejanje upravljanja potrebujejo soglasje. Edina izjema bi bila, če bi bilo treba na hiši odvrniti neposredno grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe – v tem primeru bi lahko dedič deloval tudi sam.

 Moj odgovor je torej v obeh primerih negativen – starejša sestra si ne sme prilaščati stvari iz vaše hiše, če za to ne obstaja soglasje vseh dedičev, prav tako se sami ne morete lotiti obnove hiše, saj tu ne gre za ukrepe, ki bi na hiši odvrnili neposredno grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe.