Jaz sem bolna, pa tega noben zdravnik noče priznati, imajo me za noro

Vzemite si dopust

Spoštovana gospa, mogoče pa psihiatrična in psihoterapevtska obravnava ne bi bili odveč. Morda vam lahko vsaj nekoliko omilita trpljenje, za katero pa, kljub številnim preiskavam, ni bila odkrita telesna bolezen. Ali vam bo manj nerodno obiskati tako ambulanto, če vam povem, da jo obiskujejo tudi ljudje, ki hočejo izboljšati svoje psihične sposobnost, najti pravi način, da se spopadajo z vsakdanjimi pritiski, da so bolj sproščeni, umirjeni, ustvarjalni? Za marsikoga sta razvijanje in krepitev psihičnih sposobnosti ravno tako pomembna kot krepiti telo, če ne še bolj. Psihoterapija pa je ena od poti, kako to doseči. 

Niste napisali, kakšno je vaše delovno okolje, kaj delate, kako se počutite med sodelavci. Včasih namreč svoje čustvene in socialne težave izražamo tudi s telesnimi simptomi, kot so bolečine, pečenje, vrtoglavice. Mož jih, kot pravite, nadvse razume. Mogoče pa v tem celo nekoliko pretirava? 

Obiske pri psihiatrinji bi bilo primerno redno nadaljevati. Tudi vaš mož bi lahko prišel do novih spoznanj, če bi se kdaj oglasil pri njej. Odsvetujem pa vam, vsaj za zdaj, da bi menjavali zdravnike in hodili na dodatne preiskave. Malo si odpočijte po vseh teh naporih. Če imate še kaj dopusta, ga izkoristite. Žal pa bolniškega dopusta za bolezni, ki so bile ocenjevane na invalidski komisiji, res ne morete dobiti, zato se pripravite na to, da boste spet videli sodelavce in opravljali svoje delo. Prepričana pa sem, da vam bo, če bo treba, vaš zdravnik
priskočil na pomoč, ravno tako psihiatrinja.