Pod določenimi okoliščinami je preverjanje bolniške odsotnosti zakonito

Odgovarja:

Slovenija je po številu bolniške odsotnosti uvrščena na visoko tretje mesto v Evropi (po podatkih, ki jih imam, je je več le še na Portugalskem in Hrvaškem), povprečni slovenski državljan prebije na bolniški kar mesec dni v letu, kar je, primerjalno gledano, zelo veliko. Stroški bolniške odsotnosti so za delodajalce in državo več kot 700 milijonov evrov letno, trajanje bolniške odsotnosti z dela pa v Sloveniji časovno ni omejeno (v EU je tako samo še v Bolgariji in na Madžarskem). To pišem zato, da boste morda bolje razumeli precej strog režim, ki v Sloveniji vlada pri preverjanju bolniške odsotnosti. 

Na prvi pogled je nadzor nad spoštovanjem bolniškega dopusta vsekakor vprašljiv, predvsem z vidika varstva zasebnosti posameznika. Varstvo zasebnosti je namreč ustavna kategorija in kot taka visoko varovana vrednota v vseh pravnih položajih, tudi pri potencialni zlorabi bolniškega dopusta. Seveda pa je tudi zloraba bolniške nezanemarljiv problem, še posebno v javnem sektorju. Člen 33.a zakona o javnih uslužbencih omogoča poseben notranji in zunanji nadzor nad potencialnimi zlorabami bolniške odsotnosti. Omeniti je treba, da je bil omenjeni člen leta 2009 predmet ustavne presoje, saj so pobudniki menili, da je v nasprotju s prej omenjeno pravico do zasebnosti. Ustavno sodišče je njihove trditve zavrnilo z argumentom, da je treba v konkretnem primeru načelo varstva zasebnosti »tehtati« z upravičenimi interesi državljanov, ki bi bili lahko zaradi zlorab bolniške v javnem sektorju oškodovani. 

Moj odgovor na vaše vprašanje je torej pozitiven –pod določenimi okoliščinami je preverjanje vaše bolniške odsotnosti na terenu zakonito. Čeprav je dejstvo, da je problematika pretirane (neupravičene) bolniške odsotnosti v Sloveniji resna in njeno reševanje terja celovit raziskovalni in tudi drugačen pristop, sem prepričan, da bi se dalo na kratki rok marsikaj izboljšati že z boljšo organizacijo dela, učinkovitejšim sistemom nagrajevanja, pohval in napredovanja, boljšimi razmerami za delo, uporabo preverjenih mobilizacijskih tehnik in predvsem z ustvarjanjem spravljivejšega, konstruktivnejšega ozračja v delovnih okoljih, za kar pa seveda potrebujemo še bolj izobražene, bolj razgledane, bolj človeške, bolje psihološko pripravljene šefe, ki bi znali svoje podrejene pravilno motivirati, ne pa da se nad njimi izživljajo zaradi lastnega neznanja ali nesposobnosti ali pa zaradi lastnih nerealno postavljenih neuresničenih ciljev. Mobing in nezdrave razmere v številnih delovnih okoljih so namreč dokazano v vzročni zvezi s povečevanjem bolniške odsotnosti v Sloveniji.