Lahko podate anonimno prijavo

Odgovarja:

Glede na opisana dejstva (zmerjanje, žaljenje, norčevanje, ščuvanje ipd. na strani direktorja) se zdi, da v vašem primeru obstajajo očitni znaki mobinga na delovnem mestu. Mobing je sicer skupno ime za najrazličnejše oblike šikaniranja in je prepovedan na več pravnih ravneh –med drugim na evropski, ustavnopravni, delovnopravni in kazenskopravni ravni. 

Direktiva Sveta Evrope v 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom. 34. člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 46. členu določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. V skladu s 47. členom istega zakona je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni sprejel zgoraj omenjenih ukrepov, je dokazno breme (da torej to ne drži), na strani delodajalca.

Mobing je pod določenimi pogoji lahko tudi kaznivo dejanje. 197. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) namreč določa, da, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če ima zgoraj omenjeno dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Kako se zavarovati v vašem primeru? Predvsem svetujem, da postopek zaradi dokaznih namenov poteka strogo v pisni obliki. Najprej je treba izvajalca mobinga pisno opozoriti, naj mobing odpravi. Določite mu tudi rok, denimo osem dni. Priporočljiva je asistenca pravnika ali odvetnika, saj v tem primeru obstaja precej večja možnost, da se bo direktor na pisno opozorilo tudi odzval.  

Obstaja tudi bolj diskretna možnost: Lahko namreč podate tudi anonimno prijavo na pristojni Inšpektorat za delo, ki bo delodajalca opozoril na podano prijavo, preveril, ali je izvedel vse zakonsko obvezne preventivne ukrepe, ter zahteval vzpostavitev varnega in zdravega okolja na delovnem mestu.

Izvajalca mobinga je mogoče tudi odškodninsko tožiti. V primeru uspešne odškodninske tožbe lahko žrtev mobinga zahteva enako odškodnino, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.