Seveda – na opremi, cepivih in še čem so se mnogi, ne samo proizvajalci, močno pogreli. Kot že na marsičem prej. Tak pač je kapitalizem in mi v njem – večino stvari počnemo zato, da bi zaslužili. Po možnosti čim prej in čim več. Naš socializem se niti še ni ohladil v grobu, ko smo pred dobrimi tridesetimi leti z lastniškimi certifikati veselo planili v svetlejšo kapitalistično prihodnost samih zmagovalcev. 

Denar ni levi, ne desni, ni cepljen ali necepljen, pojma nima, kaj so to ukrepi, briga ga, če virus obstaja in koliko je nalezljiv. Follow the money ali sledi denarju se zato zdi najbolj pametno načelo, ki naj se ga oprime naša zdrava pamet pri razlaganju sveta okrog nas. 

Pri teh, ki v pandemiji vidijo predvsem zaroto zaslužkarjev, me preseneča, da so šele zdaj odkrili »pokvarjeno« naravo kapitalizma. Kot ortodoksni verniki verjamejo na čisto delitev na dobro in zlo. Na greh in pravičnost, pekel in nebesa. Vsi, ki razkrinkavajo svetovno zaroto in se upirajo ukrepom, cepljenju in začasnemu ukinjanju svoboščin, so sami zaupanja vredni pošteni ­kavboji z belimi klobuki. Nečimrno dvignjeni nad materialnimi pregrehami, brez kančka želje po priznanju, nagradi, kaj šele zaslužku. Ves napor proizvajanja vedno novih bombastičnih novic poganja izključno njihov neizmeren notranji altruistični ogenj. 

Denar ni levi, ne desni, ni cepljen ali necepljen, pojma nima, kaj so to ukrepi, briga ga, če virus obstaja in koliko je nalezljiv. Follow the money ali sledi denarju se zato zdi najbolj pametno načelo, ki naj se ga oprime naša zdrava pamet pri razlaganju sveta okrog nas. Tudi tega na spletu. Kaj bi nam ta zdrava pamet povedala, komu bi bilo npr. v interesu, da začne z močnimi kampanjami zagovarjati vožnjo po levi. Verjetno tistim, ki organizirajo seminarje o zdravilnih učinkih vožnje po levi. In komu bi bile v korist akcije, da naj se drugim navkljub samoiniciativno začnemo voziti po levi? Na misel mi pridejo kleparji, vlečne službe, prodajalci avtomobilov in celo grobarji. Samo zamenjajte desno stran vožnje z uradnim zdravstvom, levo pa z alternativnimi zdravilci in vse skupaj neha biti smešno. Pravzaprav postane kar preočitno logično. 


Po poučen primer spet ni treba prav daleč. Zdaj verjetno že vsi poznamo bivšega novinarja s Kanala A. Svojega spletnega zidu ni popisal z deljenjem neumnih objav o zanikanju virusa, čipih, ipd. Modro in spretno izbira novice, ki mu trenutno ustrezajo in obetajo velik odziv. Švedska je bila njegov glavni poligon, z družino se je celo umaknil v to oazo sredi covidne puščave. Na njegovem zidu ne boste zasledili skesanih izjav švedske vlade in prvega epidemiologa, ko so spoznali začetno zmoto. Niti pojasnil, zakaj so v tem raju na zemlji skoraj vsi precepljeni. Še manj od kod so se vzeli protestniki proti ukrepom, ki jih tam menda ni?!  Boste pa npr. našli fotografije njegove družine z izleta v Pragi, v kateri nihče ne komplicira, kaj šele nosi maske. Zaman pa boste iskali objavo, da je Češka zaradi zloma zdravstva med prvimi za pomoč prosila manj svobodne evropske države. 

Meni se ne tepe z zdravo pametjo, da je gospodu po izgonu iz medijskega raja prijalo ponovno gretje v žarometih spletne pozornosti. Da ta družbeni pravičnik le ni tako neobčutljiv na denar, pokažejo med objave spretno vpletene povezave na njegov novi posel. Ko sem šaril po njegovi čudodelno zdravilni strani, mi je bilo na trenutke žal, da nimam nobenih zdravstvenih težav. Neverjetno - z vitamini, magnezijem ... je mogoče pozdraviti vse, celo neplodnost. Ni, da ni! Moje navdušenje malo najeda dejstvo, da na strani ni niti enega (!) imena, kaj šele takega s kakšnim dr. spredaj. Tudi nobenega certifikata ali kakršnega koli dokaza, da ti čarobni pripravki resnično delujejo. Ne zaupa se zdravilom in cepivom, ki so prestala vse predpisane zahtevne preizkuse, zaupa pa se v prehranska dopolnila brez kakršnih koli raziskav in potrdil?! To zmore samo vera! Ta od nekdaj ne potrebuje nobenih dokazov. 

Foto: Monticello/Shutterstock

Prodaja raznoraznih prehranskih dopolnil je v zadnjem desetletju v strmem porastu. Tudi pri nas boste lahko ujeli kakšno gospodarsko gazelo s tega pašnika. Očitno ni dovolj takih, ki verjamejo v čarobnost energetskega mahanja z rokami, katerih piš zlahka odpre vse tiste čakre, za katere niti še ne vemo. Majhne stekleničke in škatlice čudodelnih sestavin so zato nujno dodatno prepričevalno sredstvo. Podobne stekleničke in škatlice, v katerih so sestavine, ki so morale prestati zahtevne preizkuse, da se jim sme reči zdravila, so tem sodobnim podjetnežem v hudo napoto. Kot se za konkurenco in kapitalizem (žal) spodobi, z agresivnim marketingom mečejo mreže, v katere lovijo nove vernike. Te pa težko pridobiš, če jih ne odvrneš od prejšnje vere. Poznate koga, ki bi bil hkrati kristjan in musliman?! 

Žalostno in zaskrbljujoče je, da nas skupaj drži samo še vera v najbolj razširjeno sodobno božanstvo. Vera v denar oziroma potreba po njem se zdi edina zanesljiva povezovalna sila, ki preprečuje, da se ne razletimo v dokončno sprte individualiste. 

Manipulacij in napak je bilo v preteklosti tudi na strani »pravovercev« (farmacevtske industrije in zdravnikov) preveč, da bi jim v vsem naivno verjel. Ampak po vseh razkrinkanih lažeh in očitnih neumnostih »alternativcev«, ki brez sramu in žrtvam navkljub napadajo sistem, ki jim je napoti do zaslužkov, pa mi je povsem nerazumljivo, da še vedno toliko ljudi naseda njihovim zgodbicam. Z nekaj kritične distance in uporabo zdrave pameti si je mogoče kaj hitro ustvariti realno sliko, kaj in zakaj se dogaja. 


Zdrava pamet upošteva, da vsakega, ki se močno angažira, žene nek jasen interes. V jedru interesa gre običajno za denar. V tem ni razlike med »pravoverci« in »alternativci«. Oboji, kot tudi večina nas, zahajajo v iste cerkve. Največkrat so to nakupovalni centri, lahko tudi virtualni. (Spletni) blagajniški pulti so oltarji, na katere polagamo svoje daritve. Med duhovniki kapitalizma imamo, kot v vsaki cerkvi, poštenjakarje in tudi manipulatorje ter lažnivce. Sam sem v začetku nekaj časa še preverjal bombastične anti-zgodbice in vedno, ampak res vedno, za njimi našel laž ali vsaj hudo manipulacijo. Zato se že dolgo za njihove mreže in trnke niti ne zmenim več.

Naš glavni problem ni, da se vse vrti okrog denarja. Da ga spravimo na naše račune in v žepe moramo hudo sprti in razklani še vedno hoditi v službe. Tam je treba stisniti zobe in ubogati šefe, čeprav njihova pravila in ukrepi močno posegajo v našo svobodo. Lastniki prek direktorjev zahtevajo rezultate, do njih brez sodelovanja ni mogoče priti. Zato se vsaj tistih osem ur pretvarjamo, da smo tolerantni in nas ne zanima, kaj si o trenutni družbeni godlji mislijo sodelavci. Se pa potem nad njimi varno znesemo na spletu. Da ne umremo od lakote, moramo v trgovine, prenašati varnostnike in se z masko globoko pod nosom nasmehniti prodajalki, da nam lepše nareže mortadelo.  

Žalostno in zaskrbljujoče je, da nas skupaj drži samo še vera v najbolj razširjeno sodobno božanstvo. Vera v denar oziroma potreba po njem se zdi edina zanesljiva povezovalna sila, ki preprečuje, da se ne razletimo v dokončno sprte individualiste. In to spoznanje je verjetno največje razočaranje epidemije. Ta bo, morda prav kmalu, minila. Grenkoba tega krutega spoznanja pa bo ostala. 

*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva. 

Izidor Gašperlin po zaključeni poslovni karieri zadnjih 15 let deluje kot partnerski in družinski terapevt v svojem terapevtskem centru. Na delavnicah in predavanjih po Sloveniji na enostaven način govori o zapletenih zadevah iz naših odnosov in pri tem navdušuje z neposrednim in sproščenim pristopom. Je tudi avtor knjižnih uspešnic Čutim, torej sem!, Solo v dvoje in Striptiz v dvoje ter soavtor knjige Človeška ljubezen.