»Ena od značilnosti postsocialističnih družb je retradicionalizacija. Razlogov za to je več: ker so socialistične institucije in prakse odpravljene, postsocialistične pa delujejo slabo ali sploh ne, se ljudje vračajo k predsocialističnim praksam, ki so v preteklosti delovale. 


Nove politične elite se lahko legitimizirajo le na predsocialističnih časih, uveljavi se logika: 'Vse, kar je bilo pred socializmom, je dobro. Vse, kar je socialistično, je slabo.' Skladno s temi logikami postane ideal položaj žensk iz predsocializma, za katerega je značilno: večina žensk je bila doma, kmečke ženske so delale na zemlji, v gospodinjstvu, skrbele so za otroke, bile so dobre katoličanke, tradicionalne žene in tako naprej. Ideal posebej desne katoliško orientirane politike je zato: ženska mati, ženska gospodinja, ženska žena, ženska katoličanka. To ni le slovenski fenomen. Na delu je tudi v drugih postsocialističnih družbah, izrazito na Poljskem. Zaradi retradicionalizacije položaja žensk izgubljajo pravice, ki so bile v socializmu že dosežene, celo samoumevne: pravico do dela, pravico do čim bolj enako plačanega dela, pravico do abortusa ... Uveljavlja se tudi že negativno stigmatiziranje neporočenih žensk, žensk brez otrok, žensk ateistk, žensk nekatoličank. Skratka, danes je treba aktivno stopiti na stran pravic, ki so jih ženske že imele v socializmu. Treba je te pravice aktivno braniti. Tam, kjer so izginile, pa se boriti za njihovo ponovno uveljavitev.«