Poletje se počasi poslavlja, na kar nakazujejo krajši in že nekoliko hladnejši dnevi. Letošnje poletje je bilo sicer vroče, bili pa smo priča tudi vročinskim valovom, ko se je dnevna temperatura gibala blizu 40 stopinj Celzija. To poletje si bomo verjetno najbolj zapomnili po dolgotrajni in izraziti suši, ki je podrla zgodovinske rekorde, kar se je odražalo na vodostaju številnih vodotokov in pomanjkanju pitne vode na nekaterih območjih. Ta je igrala pomembno vlogo tudi pri požarih na Krasu, kakršnih v zgodovini Slovenije ne pomnimo.
Z meteorologom Tylerjem Roysom sva se pogovarjala o tem, kakšno je bilo letošnje poletje v primerjavi s preteklimi, in kaj je bilo tisto, kar je bilo v zvezi z njim z meteorološkega vidika najbolj presenetljivo. Roys nam je hkrati podal napoved, kakšna naj bi bila z vremenskega vidika letošnja jesen.
V prvi polovici jeseni padavin preprosto še ne bo dovolj, da bi bila na zalogo zadostna količina vode. V drugi polovici sezone naj bi se stanje začelo normalizirati.
Nazadnje, ko sva se pogovarjala, ste nam podali vremensko napoved za letošnje poletje, ki se je izkazala za zelo natančno. Dejali ste, da so na območju jugovzhodne Evrope pričakovane zelo visoke temperature, tudi do 38 stopinj Celzija, kar se je tudi uresničilo. Prav tako ste napovedovali, da se bo suša v poletnem času še stopnjevala. Ta je bila pri nas rekordna glede na zgodovinske meritve. Kako bi, če pogledava za nazaj, komentirali letošnje vremenske razmere? Vas je kot meteorologa kakšen vremenski pojav še posebej presenetil?
Kot ste že omenili, se je poletje v Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah odvijalo tako, kot smo maja napovedali na AccuWeather. Pojav, ki me je še posebej presenetil, je vročinski val, ki je območju od Portugalske do južne Francije zajel za kar mesec dni. Gre za dolgotrajen vročinski val, ki je bil zabeležen kot četrti po vrsti v zadnjih 22 letih. Do takega pojava je sicer prišlo še v letih 2003, 2006 in 2021.
V Madridu je bilo v juliju in avgustu zabeleženih kar 23 dni, ko je temperatura zraka znašala vsaj 38 stopinj Celzija. Od teh 23 dni jih je bilo 16 zaporednih v mesecu juliju. Pojavu, da bi tako visoke temperature vztrajale tako dolgo, nismo bili priča že od leta 1973 dalje. Leta 2015 je bilo v trimesečnem obdobju (med junijem in avgustom) 22 dni s tako visoko temperaturo. Leta 2020 je bilo 20 dni s temperaturami nad 38 stopinj Celzija. Če gledamo stanje na ravni celotnega poletja, je bilo v Madridu 29 dni nad 38 stopinj Celzija. Ni pa bilo zanimivo le tako dolgo trajanje vročinskega vala ampak tudi njegova intenzivnost.
Na številnih lokacijah so bile namreč postavljene nove rekordne vrednosti vseh časov. Do tega je delno prišlo tudi zaradi suhih razmer na številnih območjih (nekatera se namreč s sušo srečujejo že od zime dalje). Ob tolikšni vročini, kot smo ji bili priča, se je suša še poglobila. Sprašujem se, če so poletne suše po Evropi v zadnjih nekaj letih doprinesle k temu, da se je letošnje poletje razvilo v tako sušnega in vročega.
Kakšna poletja bi lahko glede na meteorološke modele pričakovali v naslednjih letih? Bi lahko tako visoke temperature in sušna obdobja postali stalnica?
To je zelo zanimivo vprašanje. Mislim, da bodo vročinski valovi pogosti tudi v prihodnje. Glede na meritve v zadnjih 50-100 let lahko opazimo, da je vročinskih valov v zadnjih 12 letih čedalje več. Vprašanje ostaja, kolikšna bo intenzivnost teh vročinskih valov, in na to res nimam dobrega odgovora. Vročinski valovi se običajno pojavijo v fazah suhega vremena in tako pride do zanke med intenzivno vročino in suhimi razmerami. Bi torej lahko prišlo do več sušnih obdobij? Da, toda ali se bo to zgodilo leto za letom na isti lokaciji, je težko reči. Enako velja za intenzivnost suš. Težko je napovedati, če bodo tako razširjene kot letos ali bodo bolj obvladljive. Na taka vprašanja zaenkrat težko damo zanesljive odgovore.
Suha tla se težje prepojijo z močnimi padavinami, zato morajo, če jih tla ne vpijejo, nekam odteči. To je razlog, da bo poplavna ogroženost v jugovzhodni Evropi letos višja od običajne.
Če se zdaj osredotočiva na vremensko napoved za jesen; kakšna bo situacija, kar se tiče padavin v Sloveniji, v naslednjih mesecih? Bo teh dovolj, da bodo vodotoki spet dosegli običajni nivo vodne gladine in da bo na zalogo zadostna količina vode? V katerem jesenskem mesecu lahko pričakujemo največ padavin?
Ekipa AccuWeather Europe Long Range meni, da bo v začetku jeseni prevladovalo toplejše in bolj suho vreme s prehodom na bolj običajen vzorec neviht v drugi polovici jesenske sezone. To ne pomeni, da bo prva polovica jeseni 100-odstotno suha, vendar padavin preprosto še ne bo dovolj, da bi se situacija izravnala. V drugi polovici sezone naj bi se stanje začelo normalizirati.
Kako bo s padavinami po drugih predelih Evrope? Kje naj bi padlo največ in kje najmanj dežja?
Skupina AccuWeather Europe Long Range pričakuje, da bo v naslednjih treh mesecih največ padavin zapadlo na območju od Irske do Skandinavije. Najmanj padavin naj bi zapadlo na območju vzhodne Španije in v Nemčiji, kjer naj bi se sušne razmere nadaljevale tudi v jeseni. To je podoben vzorec, kot ga pričakujemo v Sloveniji, kjer bodo padavine bolj intenzivne v drugi polovici sezone.
Ali lahko jeseni na območju jugovzhodne Evrope pričakujemo tudi poplave?
V idealnem primeru bi si želeli, da bi bila zadostna količina padavin enakomerno razporejena skozi celotno jesen, s čimer bi se lahko končalo obdobje suše. Resničnost je taka, da vsako sušo izničijo poplavne padavine. Suha tla se težje prepojijo z močnimi padavinami, zato morajo, če jih tla ne vpijejo, nekam odteči. To je razlog, da bo poplavna ogroženost v jugovzhodni Evropi letos višja od običajne.
Glede na dolgoletna povprečja bo letošnji september toplejši od povprečnega, medtem ko bo november skladen s povprečjem.
Kakšne povprečne temperature lahko pričakujemo septembra, oktobra in novembra v Sloveniji? Bo sončnih dni še veliko?
Skupina AccuWeather Europe Long Range na splošno pričakuje toplejšo jesen. Trenutno je 1-2 stopinji Celzija bolj toplo, kot je običajno za ta čas. Glede na dolgoletna povprečja bo letošnji september toplejši od povprečnega, medtem ko bo november skladen s povprečjem. Ne moremo izključiti tega, da bo temperatura kakšno obdobje nižja kot običajno, sploh če se bodo pojavile močne padavine. V prvi polovici jeseni lahko pričakujemo večje število sončnih dni, v drugi polovici pa manj, saj bo več padavin.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: