Storilce je izredno težko dokazati

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za zanimivo in vsekakor aktualno vprašanje. Seveda so požari reden spremljevalec sušnih obdobij, a kot pravilno ugotavljate, je požar vselej posledica nekega dogodka. Včasih je vzrok za požar naravni dogodek (denimo udar strele), a najpogosteje je ta povezan s človeškim faktorjem (kuhanje, nepravilna uporaba električnih naprav, neprevidna uporaba sveč, kajenje, kurjenje v naravi, otroška igra z ognjem ipd.). 

Glavni problem pri človeškem faktorju je seveda izredno težko odkrivanje krivcev za požar. Naključnega turista, ki se ustavi na parkirišču na osamljeni cesti in tam malomarno odvrže cigareto, je tako rekoč nemogoče izslediti. Tudi v primeru, če je požar podtaknjen, se da to sicer ugotoviti, izredno težko pa je dokazati, kdo stoji za tem škodnim ravnanjem.

Nekoliko lažje je z dokazovanjem krivde piromanov, saj so ti običajno že nekaj časa pod drobnogledom tako sosedov kot tudi represivnih organov. A ti običajno ne predstavljajo glavnega vzroka za tiste najbolj uničujoče požare. V večini primerov gre namreč za malomarnost.

Požig sicer predstavlja kaznivo dejanje (222. člen Kazenskega zakonika), za katerega je predpisana dokaj visoka zaporna kazen. Kdor požge tujo hišo ali drugo stavbo, namenjeno za prebivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo, stavbo ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. V primeru, če je požig storjen iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. V primeru, če pa je požgana stvar posebnega kulturnega pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, pa se lahko storilec kaznuje celo s kaznijo do desetih let zapora.