Ta hip ni mogoče odgovoriti, ali je šlo za zunanji dogodek, strokovni fiasko ali zavajanje potrošnikov

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za nadvse aktualno vprašanje. Ne vem sicer, kakšne kadre zaposlujejo pri naftnih trgovcih in kako se njihovi krizni menedžerji odzivajo na krizne okoliščine, lahko pa si zamislimo, kakšen bi bil odziv potrošnikov, če bi recimo mesar, ki bi imel v državi polovični ali dvotretjinski tržni delež v mesni industriji, tik pred napovedano podražitvijo mesa za 15 odstotkov in obenem tik pred velikonočnimi prazniki nehal dobavljati meso. Ljudem bi se verjetno zameril za več let.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi naftnim trgovcem. Ni treba biti ravno doktor ekonomskih znanosti, da predvidiš, da dejavnik, kot je (občuten) dvig cen naftnih derivatov, ki se zgodi hkrati z začetkom turistične sezone, že sam po sebi povzroči izjemno povečano povpraševanje po bencinu. In to je preprosto treba predvideti.

Ali je šlo res le za zunanji dogodek, na katerega naftni trgovci, kot trdijo, niso mogli vplivati – tako zelo povečano povpraševanje po blagu, da ga niso več mogli dohajati –, za strokovni fiasko ali pa celo za zavajanje potrošnikov oziroma za nagajanje trenutni vladi, od katere bojda zahtevajo odškodnino zaradi omejitve cen naftnih derivatov (to dvoje bi bil seveda nezaslišan škandal), je ta hip nemogoče odgovoriti. Kar je gotovo, pa je dejstvo, da se bo ugled naftnih trgovcev med potrošniki in tudi podjetji krepko zmanjšal, saj so številni izmed njih zaradi pomanjkanja bencina utrpeli nemajhno škodo.

Pravna podlaga tako imenovanih reguliranih cen je zakon o kontroli cen. Ta med drugim določa, da smejo državni organi v posameznem primeru uporabiti le take ukrepe kontrole cen, ki so nujni glede na razlog ukrepa, v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim razmeram ter najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen. Ukrep kontrole cen sicer traja, dokler obstaja zanj razlog, vendar ne dlje kot eno leto.

Vlada lahko med drugim z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen, kadar nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja.

Prav tako je izrecno določeno, da lahko vlada ob uvedbi ukrepa kontrole cen ali kadar koli v času, ko ukrep traja, naloži podjetjem, da zaradi ukrepa ne smejo prenehati prodajati blaga, na katero se ukrep nanaša. Vlada sme podjetjem sicer naložiti prepoved prenehanja prodaje le pod pogojem, če bi opustitev prodaje resno ogrozila preskrbo potrošnikov in tega ne bi bilo mogoče odpraviti ali preprečiti z drugimi ukrepi.

Prenehanja oziroma opustitev prodaje blaga zaradi vladnega ukrepa, ki je povzročil kontrolo cen, je torej pod pogojem, da je vlada prepovedala takšno opustitev, protipravno in se lahko tudi ustrezno sankcionira.