Zagreb je glavno in obenem največje hrvaško mesto. Leži na nadmorski višini 122 metrov na jugozahodnem delu Panonske nižine na južnem obrobju gore Medvednice ob reki Savi. Ima približno 800.000 prebivalcev, če pa sem vključimo še okolico mesta, teh naštejemo več kot milijon. Zagreb je sedež hrvaške univerze, v njem se nahaja več zasebnih univerz, hrvaška nacionalna akademija ter druge pomembne institucije, kot so muzeji in galerije. 

Gornji grad oz. Gradec je njegovo zgodovinsko središče, skupaj s Kaptolom pa tvori urbano središče Zagreba. Kaptol je danes sedež najpomembnejših hrvaških verskih institucij. Sodobno središče hrvaške prestolnice je Donji grad, ki je bil zgrajen v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Zagreb je tudi središče petih najpomembnješih avtocestnih tras na Hrvaškem. Najpomembnejša med njimi je avtocesta A1 Zagreb-Split-Dubrovnik. Zagreb je hkrati tudi pomembno železniško vozlišče, saj skozenj poteka Panevropska prometna mreža. Skozi mesto sicer potekajo dobre avtobusne in tramvajske povezave.

Vožnja z avtomobilom iz Ljubljane do Zagreba vam bo vzela približno dve uri časa. Če se želite razbremeniti vožnje v lastni režiji in iskanja ustreznega parkirnega mesta, se lahko odločite tudi za prevoz z vlakom, ki vas bo do hrvaške prestolnice popeljal v približno enakem času. Po trenutno veljavnem voznem redu, ki je objavljen na spletni strani Slovenskih železnic, vlak iz Ljubljane odrine vsak dan ob 6:20 in ob 8:30. Iz Zagreba se lahko nazaj proti Ljubljani odpravite ob 18:40 in 21:27. 

Gornji in Donji grad 

Gornji grad je precej strnjeno zagrebško zgodovinsko jedro, ki je običajno prva točka, ki jo opazi obiskovalec, ki prispe v hrvaško prestolnico. Njegova glavna atrakcija je cerkev sv. Marka, ki izstopa zaradi edinstveno poslikane strehe. V njeni bližini lahko sicer opazite tudi zgradbe političnega pomena, parlament in zagrebško mestno skupščino. Poleg tega je na ogled še nekaj drugih sakralnih objektov, ostankov obzidja in drugih dragocenih zgradb iz preteklih stoletij. 

Donji grad je po drugi strani sodobneje zasnovan. Zgradbe izvirajo iz 19. in 20. stoletja. Najbolj znana točka je Trg bana Jelačića, za ogled pa je zanimiva tudi znamenita tržnica Dolac. Prav tako so pozornosti vredne številne palače Donjega grada. Tukaj se nahaja tudi Ilica, najslavnejša zagrebška ulica s številnimi trgovinami, butiki, lokali in restavracijami. Pozornost turistov pritegneta tudi Cvjetni trg, majhen in intimen trg, ki ga krasijo številne cvetlične stojnice, in romantičen park Zrinjevec. Tomislavov trg si je vredno ogledati še posebej v času adventa, ko je bogato okrašen. 

Mirogoj

Mirogoj se nahaja na pobočju Medvednice. Po namembnosti je sicer pokopališče, ki pa ga številni obiščejo zaradi čudovite arhitekturne zasnove in slikovitega parka, ki ga obdaja. Gre za nekakšen muzej na prostem, ki si ga je mogoče ogledati brezplačno. Na tem velikem zagrebškem pokopališču je pokopanih več kot 320.000 mrtvih, urejenih pa je več kot 60.000 grobov in grobnic.

Tunel Grič

Tunel Grič je predor za pešce, ki se nahaja pod Gričem. V dolžino meri 350 metrov, njegova povprečna širina pa znaša štiri metre. Včasih so ga Zagrebčani uporabljali kot zaklonišče, kasneje pa je predstavljal osrednji prostor vseh kulturnih dogodkov. Za javnost so ga odprli leta 2016 in od takrat naprej se v njem odvijajo številni dogodki in razstave. V tunelu Grič je leta 1993 potekala tudi prva zabava elektronske glasbe v Zagrebu. 

Park Maksimir

Park Maksimir je zeleni kotiček, ki ga z veseljem obiščejo vsi, ki radi odkrivajo zelene površine sredi mesta in se umaknejo v naročje narave. Nahaja se ob zagrebški katedrali, nedaleč od centra mesta. Zasnovan je v slogu starega angleškega vrta. Svoja vrata je za obiskovalce odprl leta 1794, obsega pa 316 hektarjev. V parku je tudi pet jezer, poleg tega pa se v njem nahajajo gozdne površine in cvetlični vrtovi, zaradi česar je primeren kraj tudi za organizacijo piknika. Na južnem delu parka se nahaja tudi živalski vrt, ki si ga je možno ogledati že za nekaj evrov vstopnine. Posebnost parka je tudi veliki hrast lužnjak, ki je star že približno 600 let. 

Muzej propadlih razmerij (po hrvaško: Muzej prekinutih veza)

Ne glede na to, ali si radi ogledujete muzeje ali vas ti ne zanimajo preveč, si boste morda z veseljem ogledali muzej propadlih razmerij, saj je zaradi svoje tematike edinstven. Leta 2006 je bil ustanovljen z namenom, da bi ljudem pomagal pri prebolevanju zaključenih partnerskih razmerij. Koncept muzeja sta zasnovala zagrebški akademski slikar Dražen Grubišić in filmska producentka Olinka Vištica, ki ju je pri tem navdihnila prav njuna razpadla zveza. Ob koncu razmerja namreč nista vedela, kaj bi naredila s stvarmi, ki ju spominjajo na čas, ko sta bila še srečna skupaj. Utrnila se jima je ideja, da odpreta zbirko na to tematiko. Za pomoč sta prosila še prijatelje in znance, ki so v ta namen darovali predmete, ki so jih prav tako spominjali na bivše partnerje. Tako je nastala simpatična zbirka, ki opozarja na pomen ljubezni in obuja čustva, ki ostanejo, ko se nek odnos zaključi.