Povabite moža v partnersko terapijo

Sumničenje naše zvestobe do partnerja, če za to ni nobene stvarne podlage, je lahko vir velike frustracije in duševnih bolečin. Danes se pravzaprav ne moremo izogniti temu, da ne bi prihajali v stik s posamezniki nasprotnega spola. Toda od tega, da nam je všeč slika neznane osebe, pa do tega, da se k njej v mislih nenehno vračamo in fantaziramo o tesnejšem stiku (kar bi bil pravi razlog za skrb partnerja), je običajno zelo velik korak. Zato sumničenje partnerja v takšnih trenutkih zelo zaboli. Še zlasti če kar vztraja pri svoji domnevi.

Zelo pogosta reakcija na takšno obtožbo je obramba. Obtožbo poskušamo negirati z različnimi bolj ali manj trdnimi pojasnili. Če partner za poskus obrazložitve nikakor nima posluha in kuha mulo, kot ste napisali, se napetost v nas stopnjuje. Ker živimo skupaj in si delimo isti dom, postanemo ujetniki čustvenega izsiljevanja in naše življenje se lahko sprevrže v pravo moro. Če partner pri tem ne izbira besed in je žaljiv, lahko začneta trpeti naša samopodoba in samospoštovanje.

Povsem razumem vašo stisko in ne najdem nobenega opravičila za ravnanje vašega partnerja! Njegov odnos do vas je nesprejemljiv. Razumljivo je, da kličete na pomoč in želite takšnim razmeram narediti konec.

Verjamem, da si del bralk in bralcev v tem trenutku misli, kaj neki še počnete z njim, in bi vam svetovali, da ga odslovite. Početje vašega partnerja je vendar grob poseg v vašo svobodo in dostojanstvo. Stvari seveda niso tako preproste. Ravnokar sta se poročila in si ustvarila dom. Načrtovala sta skupno življenjsko pot. Sprejela sta dolgoročne odločitve, na katere sta se verjetno pripravljala dlje. Njihov preklic je izjemno težko dejanje. Verjamem, da omahujete in upate, da se bo partner spremenil.

Vendar, koliko ste pripravljeni zanikati sebe, da bi ohranili zakon? To je točka, v kateri ljudje z različnimi značaji, osebno zgodovino in samopodobo tudi različno reagirajo. Eni so pripravljeni počakati nekaj časa, in če ni izboljšanja, zapustijo partnerja. Drugi po preteku tega časa sklenejo kompromis s samim sabo, zanikajo del sebe in se vdajo. Prvi imajo možnost zaživeti na novo in si poiskati novega partnerja. Drugi se podajo na težavno in pogosto nesrečno pot, saj zanikani del ves čas opozarja nase in povzroča duševne konflikte.

Vsekakor vas želim spodbuditi v vaši odločenosti, da moževega vedenja ne tolerirate. Sploh ne žalitev! Bodite trdni in vztrajajte. Svetujem vam, da mu daste priložnost, da spremeni svoje vedenje, a mu jasno sporočite, da prav dolgo ne boste čakali. Presenečenja so mogoča in nekateri ljudje se v kriznih trenutkih spremenijo. 

Pri reševanju vajinega konflikta imate še druge možnosti. Ena izmed njih je terapija za pare. Povabite moža v partnersko terapijo. Pobrskajte po internetu in poiščite ustrezno ustanovo ali terapevtko/terapevta. Pomembno je namreč, da o svoji stiski govorite. Lahko pokličete na telefon za klic v duševni stiski in si olajšate trenutno stisko (npr. anonimni klic na brezplačno številko 116 123, ki je na voljo 24/7). Takšen pogovor ima še dodatno vrednost, saj vas sogovornik ne pozna in vam bo lahko nepristransko svetoval. Bodite optimistični. Verjamem, da se bo vse dobro izteklo. Srečno!