Preživljam brezposelnega moža, ki mi grozi in me odkrito sovraži

Sem poročena, mama dveh odraslih hčerk. Z »možem«, ki je to samo na papirju, dobesedno, odnosa nimava več že nekaj let. Saj bi se že davno ločila, pa se bojim posledic. Bojim se ga, bojim se, da bo uresničil svoje grožnje. Životarim iz dneva v dan.

Hčerki ne živita doma, obe sta v Ljubljani. Mlajša še študira, starejša ima službo. Stanovanje smo si uredili v hiši, v kateri živijo moji starši. Mož je invalid tretje kategorije. Je brezposeln. Dela na črno. Za gospodinjstvo ne prispeva nič. Hčerkama le redko kaj da. Doma ne dela popolnoma nič. Niti smeti ne odnese v zabojnik. Moje starše sovraži. Že štiri leta z njima sploh ne govori. Čeprav hodi po istem dvorišču!

Saj bi jaz odšla, ampak stroškov v hiši staršev, in še v najemniškem stanovanju, ne bom zmogla. Položnice so namreč na moje ime, on pa, to vem, jih ne bo plačeval. Samo dolg bi mi nakopal.

Kaj sploh lahko naredim? Kako dolgo naj to še prenašam? Pogovor odpade, nikoli se ni držal dogovorov. Dosti tudi pije. Nekajkrat smo zaradi neredov že klicali policijo, pa ne pomaga. Ima namreč veze na policiji. Lahko bi knjigo napisala, o vsem hudem, kar sem že doživela ...

Potrebujem nasvet, vsaj to.

- Obupana