Madžarka Judit Polgar je izjemna šahistka, ki se je igri, ki se odvija na črno-beli šahovnici, posvečala že od otroških let. Njeni starši so se namreč odločili, da bodo vse tri hčere zverzirali na tem področju, da bi te dosegale največje šahovske uspehe, kar jim je tudi uspelo. Za Polgarjevo je znano, da se ni rada merila z ženskimi šahistkami, ampak je za nasprotnike raje izbrala moške, saj ji je igra z njimi predstavljala večji izziv. V času svoje kariere se je pomerila tudi z nekaterimi največjimi šahovskimi zvezdami, kot so Boris Spaski, Gari Kasparov in Nigel Short. Z ratingom FIDE 2738 je bila osma na absolutni lestvici, med najmočnejših sto šahistov pa je bila edina ženska. Že pri svojih 15 letih je postala najmlajša mednarodna šahovska velemojstrica v zgodovini.
Starši s svojimi hčerkami izvedli zanimiv eksperiment
Judit Polgar se je rodila 23. julija 1976 v madžarski prestolnici Budimpešti. Njena starša Laszlo in mati Klara sta bila oba učitelja, ki pa sta se po rojstvu tretje in hkrati zadnje hčere odločila, da opustita svoji karieri in se namesto tega posvetita šolanju svojih hčerk Judit, Sofie in Susan na domu. S hčerami sta izvedla zanimiv eksperiment, ki se je rodil iz njunega prepričanja, da lahko posameznik izjemne uspehe dosega le, če se že od malih nog intenzivno posveča enemu področju. Zagovarjala sta trditev, da se genij ne rodi, ampak to postane, če se izbrani aktivnosti posveča dovolj dolgo časa. Za vse ti hčere sta tako izbrala intenzivno urjenje na področju šaha. Do določene mere sta jim sicer približala tudi druge veščine, vendar pa je šah vsekakor zavzemal prednostno pozicijo.
Medtem ko je bil Laszlo že prej šahist, njegova žena Klara ni bila. Ker sta želela, da bi dekleta to veščino izpilila, kolikor je možno, sta občasno na dom povabila tudi profesionalne šahiste, ki so šah preigravali z njunimi hčerami in jih učili različnih trikov, ki so jim prav prišle v njihovi nadaljnji karieri. Judit je uspelo, da je svojega očeta v šahu premagala že pri sedmih letih – in to z zavezanimi očmi. Medtem ko je Judit v primerjavi s starejšima sestrama zaradi starostne razlike do svojega petega leta zaostajala za njima, saj sta se onidve v tem času že udeleževali šahovskih turnirjev, se je situacija obrnila že, ko je Judit dosegla starost šestih let. Že tedaj je namreč nastopila na prvem šahovskem turnirju. Kljub temu da so bile sestre tekmovalne, pa so med njimi sicer vladali prijateljski odnosi.
Sestre že v otroških letih blestele na šahovskih turnirjih
Leta 1984 je prišlo do pomembnega dosežka za celo družino; sedemletna Judit in devetletna Sophia sta z zavezanimi očmi igrali proti dvema šahovskima mojstroma in ju premagali. Tudi dve leti kasneje je prišlo do pomembnega uspeha. Tedaj so se vse tri sestre udeležile turnirja v New Yorku in na njem blestele. Še posebej je izstopala Judit, ki je zmagala v sedmih partijah od osmih. Ena partija se je namreč zaključila z izenačenim izzidom. Pri devetih letih se je Judit udeležila tudi mednarodnega šahovskega turnirja v Adelajdi in premagala romunskega mednarodnega šahovskega mojstra Dolfija Drimerja.
Judit je v naslednjih letih čedalje bolj blestela. Udeleževala se je številnih mednarodnih šahovskih turnirjev in žela zmage. Leta 1988 se je udeležila tudi svetovnega šahovskega turnirja za dečke v svoji starostni kategoriji in prav tako zmagala. Istega leta so se vse tri sestre prijavile na 28. šahovsko olimpijado v grškem Solunu. Vse tri so bile zelo uspešne, največji dosežek pa je osvojila Judit, ki je prejela zlato medaljo kot posameznica, saj je dosegla najvišje število točk.
Že pri 12 letih na lestvici 100 najboljših šahistov na svetu
Že v začetku leta 1989 je Polgarjeva pri svojih rosnih 12 letih dosegla 55. mesto na svetovni lestvici, s čimer se je uvrstila na lestvico najboljših 100 šahistov na svetu. Zaradi tega se je začela pojavljati v številnih medijih. Doseči 55. mesto tedaj ni bilo tako zavidljivo kot dejstvo, da nihče od takrat najboljših svetovnih šahistov takih uspehov ni dosegal pri tako nizki starosti, kot je uspelo njej. Ko je bila Polgarjeva stara 15 let, je zmagala še na madžarskem državnem prvenstvu, s čimer je prejela častni naziv šahovske velemojstrice. Ta dosežek je bil toliko večji že zaradi dejstva, da Madžari sicer veljajo za izjemne šahiste v svetovnem merilu.
Kljub temu da se je njeno življenje vrtelo skoraj izključno okrog šaha, se je spustila v romantično zvezo z veterinarjem kirurgom Gusztavom Fontom, s katerim se je leta 2000 tudi poročila. V zakonu sta se jima rodila dva otroka; sin in hčerka. Leta 2005 se je udeležila tudi Svetovnega šahovskega prvenstva. Polgarjeva je bila neomajna in kljub številnim družinskim obveznostim se je z enako intenziteto udeleževala šahovskih turnirjev še do leta 2014. Tistega leta je namreč oznanila, da je s tovrstnimi tekmovanji zaključila. Od takrat naprej se šahu posveča zgolj na ljubiteljski ravni. Danes namreč deluje na področju širjenju vrednot šahiranja pri razvoju otroške ustvarjalnosti. Leta 2016 je bila s strani Organizacije za ženske pri Združenih narodih imenovana kot borka za enakost spolov.
Njeni odmevni citati
»Obožujem šah. Ljubim igro in izzive. Pri šahu se motiviram z radovednostjo, kako bi lahko izboljšala vsako igro. Pri šahu je tako, da si lahko kaznovan za vsako napačno potezo. Če dobro igraš, lahko zmagaš.«
»Večino svojega življenja sem igrala proti moškim, saj je bil naš skupni cilj, da dosežemo najvišji potencial in postanemo svetovni prvaki.«
»Moraš se osredotočiti nase in gledati na svoje lastne interese. Imeti moraš borbenega duha. Moji starši, sestri in trenerji so mi na moji poti pomagali, vendar sem jaz tista, ki sem dosegala rezultate.«
»Imeli smo srečno otroštvo. Naši starši so bili strogi, ampak ljubeči. Moji sestri sta bili moji najboljši prijateljici.«
»Moja življenjska zgodba je zelo posebna. Odraščala sem v posebni družini, ker sta mi bila moja starša učitelja. Še preden sem se rodila, sta se odločila, da bom prvakinja v šahu.«
»Šah je v 30 do 40 odstotkih psihologija. Če igrate partijo z računalnikom, ta vidik izostane. Računalnik ne more nadomestiti človeškega soigralca.«
»Zelo pomembno je, kakšne cilje si postaviš v življenju.«
»Biti profesionalec pomeni, da ni dovolj, da daš od sebe 100 odstotkov. Prvo, drugo in tretjo prioriteto v mojem življenju je zasedal šah. Realnost pri nas ženskah je, da se prioritete, ko pride v to sliko otrok, spremenijo.«
»Igranje šaha ima številne aspekte, ki ti lahko koristijo v vsakodnevnem življenju. To so načrtovanje, koncentracija in kombinacije. Naučiš se zmagovati pa tudi izgubljati ter biti kreativen.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: