Amelia Mary Earhart je ameriška pilotka in pustolovka, ki se je rodila 24. julija 1897 v Kansasu v ZDA. Njenemu očetu je bilo ime Edwin, mami Amy, imela pa je še mlajšo sestro Muriel. Družina je nekaj časa bivala v hiši Edwinovega očeta Alfreda Otisa, zveznega sodnika. Ko je bila Amelia stara 11 let, je z očetom obiskala sejem, na katerem so sodelovali tudi akrobatski piloti. Oče jo je skušal prepričati, da bi se usedla v letalo, vendar se je temu odločno uprla.
Edwin je začel vse bolj pogosto popivati in zato sta se Amelijina starša leta 1914 ločila. Tedaj so se Amelia, njena mama in sestra preselile k prijateljem v Chicago. Earhartova je tam uspešno zaključila srednjo šolo in leta 1917 obiskala sestro, ki je tedaj že živela v Kanadi, in nekaj časa preživela pri njej. Tam se je pretresena ob pogledu na vojne ranjence odločila za delo v zdravstvu in leta 1918 opravila tečaj prve pomoči. Kot prostovoljka je začela delati v vojaški bolnišnici v Torontu in načrtovala, da se bo kasneje vpisala tudi na študij medicine, kar je naslednje leto tudi realizirala. Interes za tovrstno kariero pa jo je kmalu minil. Študij je prekinila in se preselila v Kalifornijo. Tam sta namreč živela njena starša, ki sta se vmes pobotala in si ustvarila novo življenje.
Svoje rumeno letalo je ljubkovalno poimenovala 'kanarček'
Z akrobatskimi letali se je naslednjič srečala na Long Beachu in po zgolj 10-minutnem poletu z enim od njih jo je letenje povsem prevzelo. Odločila se je, da se bo tudi sama naučila pilotirati, zato je najprej zbrala dovolj denarja za učne ure, potem pa je opravila izobraževanje. Kmalu zatem si je omislila rumeno dvokrilno letalo Kinner Airster, ki mu je ljubkovalno rekla kar 'kanarček'. Z njim se je udeleževala ameriških sejmov, kjer so nastopili akrobatski piloti. Kot pilotka je tako postajala čedalje bolj prepoznavna, leta 1922 pa je postavila tudi takratni ženski višinski rekord; 4500 metrov.
Leta 1924 sta se njena starša ponovno ločila, Amelio pa je začasno minila želja do letenja, zato je svoje letalo prodala, se z mamo preselila v Boston in se tam zaposlila kot socialna delavka. Kmalu si je ponovno želela leteti. Amelia je tako nekaj denarja vložila v izgradnjo tamkajšnjega letališča in postala zastopnica za letala Kinner. Ponovno se je posvetila letenju.
Njen mož pomembno pripomogel k njeni prepoznavnosti in uspehu
Maja 1927 je Američanu Charlesu Lindberghu uspel zgodovinski podvig; letel je iz New Yorka do Pariza in s tem kot prvi človek preletel Atlantik. Ljudje so se kmalu za tem začeli spraševati, če bi lahko tak podvig uspel tudi ženski. Predstavnik skupine, ki je želela za ta podvig sponzorirati ameriško dekle, je tako leto po prvem preletu Atlantika poklical Earhartovo in jo vprašal, če bi bila pripravljena sodelovati pri projektu. Amelia je privolila in junija 1928 vzletela z letališča na Novi Fundlandiji, čez 20 ur in 40 minut pa je letalo pristalo v Južnem Walesu. Kljub temu da je tedaj letela zgolj kot sopotnica, je zaradi podviga postala slavna.
George Putnam, sponzor njenega poleta čez Atlantik, ki je bil hkrati tudi uspešen newyorški založnik, je tri leta kasneje postal njen mož. Ta je imel tudi v prihodnje pomembno vlogo v njeni karieri, saj je skrbel za njeno promocijo in ji pomagal iskati sponzorje. Kot partnerja pa nista preživela veliko časa skupaj, saj je Amelia letenju posvečala čedalje več časa. Leta 1931 je postavila nov ženski višinski rekord; 5613 metrov.
Leta 1932 je kot prva ženska samostojno preletela Atlantik
Leta 1932 se je ponovno podala čez Atlantik, vendar je bila tokrat ona tista, ki je pilotirala letalo. Let z Nove Fundlandije do Severne Irske ji je vzel 15 ur. S tem je postala druga oseba in prva ženska, ki je sama preletela Atlantski ocean. Naknadno je postavila še številne druge hitrostne in daljinske rekorde, s čimer se je njena slava le še krepila.
V začetku leta 1937 je Earhartova naznanila najbolj drzen podvig doslej. Nameravala je obkrožiti Zemljo nad ekvatorjem in s tem opraviti pot, dolgo 47.000 kilometrov. Nanjo se je odpravila 17. marca istega leta skupaj z navigatorjem Fredom Noonanom, ki sta uspela preleteti kar 35.000 kilometrov. Z vožnjo sta začela v Oaklandu v Kaliforniji. Na dan, 29. junija, sta pristala v Novi Gvineji.
Skrivnostno izginotje
Večji del načrtovane poti je bil tako že opravljen. Do cilja ju je ločilo le še 4113 kilometrov, vendar naj bi bil prav ta del načrtovane poti najnevarnejši. Šlo je za prelet Tihega oceana, vožnja pa naj bi trajala približno 18 ur. Earhartova in Noonan sta iz Nove Gvineje vzletela drugega julija, vendar pa po tistem nikogar od njiju niso več videli.
Po tistem se je odvila največja pomorska iskalna akcija v zgodovini. Kar 66 letal in devet ladij je po dolgem in počez preiskalo 650.000 kvadratnih kilometrov oceana, vendar niso ne tedaj ne kasneje našli ne njiju ne ostankov letala, ki je najverjetneje strmoglavilo zaradi pomanjkanja goriva med vožnjo. Ne glede na njeno nepojasnjeno izginotje se je Amelia Earhart javnosti vtisnila v spomin kot neomajna ženska, ki je pogumno zasledovala svoje cilje in postavljala številne rekordne na področju letalstva.
Njeni odmevni citati
»Najbolj učinkovit način, da nekaj narediš, je, da to narediš.«
»Ženska, ki lahko ustvari svojo lastno zaposlitev, je ženska, ki bo deležna slave in bogastva.«
»Večinoma sem letela samostojno, pripravljala pa se nisem sama. Brez moževe pomoči in spodbude ne bi mogla doseči tega, kar sem. Najino partnerstvo je bilo srečno in razumno. On je opravljal svoje samostojno delo, jaz pa svoje. Vendar je šlo vedno za kombinacijo dela in igre, ki potekata pod sistemom dvojnega nadzora.«
»Najtežje se je odločiti za delovanje, vse ostalo je le vztrajnost. Strahovi so nepomembni. Lahko narediš vse, za kar se odločiš. Lahko deluješ z namenom, da spremeniš in nadziraš svoje življenje. In proces je nagrada sama po sebi.«
»Dobra priprava odtehta dve tretjini vsakega podviga.«
»Zvezde so se mi zdele dovolj blizu, da bi se jih lahko dotaknila, in še nikoli jih nisem videla toliko. Vedno sem verjela, da je čar letenja v opazovanju lepot, toda tisto noč sem bila o tem prepričana.«
»Več kot nekdo naredi, vidi in čuti, bolj pristno lahko ceni temeljne stvari, kot so dom, ljubezen in odnosi, polni razumevanja.«
»Nikoli ne poskusite ustaviti človeka, ki počne nekaj, za kar ste mislili, da je nemogoče.«
»Nikoli ne ostane zgolj pri enem prijaznem dejanju. Eno dejanje vodi k drugemu. Dobremu zgledu se sledi. Eno samo dejanje prijaznosti požene korenine na vse strani, iz teh pa zrastejo nova drevesa. Največ, kar naredi prijaznost do drugih, je to, da tudi sami postanejo prijazni.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: