Neustrašni Izolanki, ki vsak dan, ne glede na temperaturo, plavata v morju

Bil je eden tistih dni, ko je koledarska zima počasi jemala slovo in mogoče prav zato še bolj pokazala svoj mrzli obraz. Pa vendar se je zdelo, da je Svetilnik, kot pravijo mestni plaži v Izoli, prijazno zavetje pred burjo in da sončni žarki prijetno grejejo peščico obiskovalcev. Potem se je zaslišalo čebljanje dveh nasmejanih obrazov. »Lahko vama pokaževa, kako hitro se znava sleči in nato tudi obleči,« sta obljubili Ana Lončar in Ewa Wrobel Bonin, ki zadnja tri leta redno plavata v (ledeno) mrzli vodi. Obljubo sta držali in že kakšno minuto zatem skočili v vodo, katere temperatura ni presegla 8,5 stopinje Celzija. In ne le to: morje je bilo za nameček polno morskih klobukov. 

Kolikor stopinj, toliko minut 

Klobučnjaki in še posebej morski klobuki v slovenskem morju niso redkost. Čeprav na prvi pogled delujejo nevarno, predvsem zaradi svoje velikosti in nenavadnih barv, so prav miroljubne in neškodljive živali. Pa vendar vam pogled na naplavljene želatinaste tvorbe na obali lahko vsaj malce pokvari najljubši morski kotiček in v (nevednega) obiskovalca zasadi seme dvoma, ali je že v tako mrzlo morje resnično varno skočiti. »Kar brez skrbi, nevarnosti ni,« sta me potolažili Ana in Ewa ter kot dokaz enega od morskih klobukov celo dvignili iz morja, potem ko sta odplavali zastavljeno dolžino. 

»Zlato pravilo kopanja v mrzli vodi je, da začetniki v njej ne smejo biti dlje časa, kot ima voda stopinj. Če ima, tako kot danes, osem stopinj, to pomeni največ osem minut. Takšno obliko rekreacije izvajava redno, zato sva v vodi s takšno temperaturo lahko tudi nekoliko dlje, od deset do petnajst minut. Seveda govorim o aktivnem plavanju, to ni meditiranje v vodi,« pojasni Ewa. 

Na začetku izziv, nato navada

Začetek izvajanja pri nas manj poznane oblike zimske rekreacije obeh sogovornic sega tri leta nazaj. Pisal se je 2. januar 2019, ko sta se odločili, da bosta sodelovali v tradicionalnem novoletnem skoku v morje, ki so ga organizirali v Ankaranu. »Po rdeči preprogi sva tekli v morje in z vsemi drugimi udeleženci odplavali zastavljeno dolžino. Ko sva prišli ven, sva si rekli: 'Pa saj to je dobro! Dajva še enkrat.' In sva res skočili v morje še enkrat. Ko sva se pogreli, sva malo poklepetali in ugotovili, da bi bilo vsakodnevno plavanje v mrzli vodi lahko najin prihodnji izziv, saj ima menda veliko pozitivnih učinkov,« se spominja Ana. 

Potem sta zaposleni mamici v drugi polovici tridesetih let začeli podrobneje raziskovati, zakaj je tovrstno plavanje dobro. Ugotovili sta presenetljivo veliko pozitivnih učinkov, zato sta se odločili, da bosta poskušali plavati vsaj vsak drugi dan. »Obe imava namreč redni službi ter kup otrok in gospodinjskih obveznosti doma, zato je vse skupaj uskladiti včasih kar precejšen logistični zalogaj. Ampak nekako nama uspe, da si sredi zime vzameva deset minut za ogrevanje s hitro hojo do Svetilnika, nato se slečeva, zaplavava, znova oblečeva in greva naprej,« še pove sogovornica, ki priznava, da je poleg telesne pripravljenosti za zimski skok v morje pomembna tudi psihološka komponenta. »Trenirava jo kar v vodi. Zavedava se, da sva v dobri fizični kondiciji, ko pa se odločiš zaplavati, brez dvoma premakneš tudi svoje fizične in duševne sposobnosti,« zatrjuje. 

»Seveda je bilo na začetku skočiti v mrzlo morsko vodo precejšen izziv. A takrat sva si zastavili ta cilj in sami sebi želeli dokazati, da ga lahko izpeljeva. Ko postane plavanje v mrzli vodi navada, je skok v morje sprostitev. Vanj spraviva tudi frustracije in si tako ohladiva dušo,« se zasmeji Ewa. »Konec tedna greva največkrat zaplavat že zjutraj, in ko opraviva, res ne potrebujeva kave. Plavanje v mrzli vodi te namreč povsem prebudi in da zelo veliko energije,« še poudarja. 

»V prvem valu epidemije covida sva šli zjutraj plavat prav vsak dan, nato pa tekli domov pripravit zajtrk, skrbeli za otroke med šolo na daljavo ter zraven opravljali še delo v službi in doma. A imeli sva odličen start v nov dan, saj ti plavanje v mrzli vodi takoj izostri možgane in telo pripravi na vse. To je resnično neverjeten trening, brez katerega najbrž ne bi zmogli vsega,« meni Ana, ki je učiteljica razrednega pouka na OŠ Livade v Izoli, medtem ko Ewa poučuje angleški jezik na jezikovnih tečajih, kruh pa si služi tudi s prevajanjem. Prijateljici in sokrajanki poleg zimskega plavanja druži še nekaj: obe sta se v Izolo priselili. Ana je namreč Zagrebčanka, Ewa pa Poljakinja. 

Prisluhnite svojemu telesu 

Ko beseda nanese na to, ali lahko tovrstno obliko rekreacije preizkusi vsak, je njun odgovor enoten. »To je šport za zdrave ljudi, ne za srčne bolnike. Če ste zdravi, lahko plavanje v mrzli vodi zdravje le izboljša. Seveda pa je treba kot pri vsaki telovadbi nujno poslušati lastno telo,« se strinjata sogovornici. Sami vedno dobro ocenita, do kod bosta plavali, imata pa tudi dober občutek za čas, kdaj je treba iz vode. Po njunih besedah je letošnjo zimo res hladna, saj je njena temperatura zadnje tri mesece okrog devet stopinj, ob našem obisku pa se je spustila celo na 8,5 stopinje Celzija »To se zelo redko zgodi,« priznava Ewa in doda, da je v bolj mrzlih državah, med katere sodi tudi njena rojstna Poljska, ta oblika zimske rekreacije v zadnjih letih kar priljubljen šport. 

A tudi v Sloveniji boste v lepem zimskem vremenu že videli turiste in domačine, kako namakajo stopala v morju ali celo zaplavajo. Zato se kaj hitro utegne zgoditi, da se bo kateri od njih še bolj opogumil in morebiti celo sodeloval pri uresničevanju zanimivih načrtov, ki jih imata zimski morski deklici iz Izole v prihodnje. Ker jima energije in dobre volje ne primanjkuje, že razmišljata, da bi tovrstno športno vadbo še bolj približali vsem tistim, ki jih zanima. »Občina Izola se želi promovirati kot občina, ki razvija turizem tudi zunaj glavne turistične sezone. Če bodo začutili zanimanje, da bi plavanje v mrzli vodi ponudili kot del te ponudbe, z veseljem priskočiva na pomoč,« skleneta.