Priljubljene pešpoti okoli Trsta so v teh mesecih še boljša izbira kot poleti, saj lahko za nekaj ur pobegnemo pred zimskimi razmerami v notranjosti Slovenije, obenem pa je na njih manj obiskovalcev. Še posebno mikaven je Kraški rob, prelomna pokrajina z razgledi na morsko obalo, ki se razprostira vse od meje s Hrvaško pa do okolice Trsta. 

Na italijanski strani ponuja najenostavnejši dostop do razglednih točk pešpot, imenovana Napoleonova cesta, speljana dobrih tristo metrov nad morjem. Konec 18. stoletja naj bi jo začele urejati Napoleonove čete, ki so prišle v Trst. Leta 1821 je inženir Vicentini naredil načrte za cesto, ki bi povezovala Opčine (Villa Opicina) in Prosek (Prosecco), a ni bila izvedena v celoti. Vseeno se uradno imenuje po Vicentiniju. Šele pred nekaj več kot desetletjem so jo odprli kot urejeno pešpot in danes je ena najbolj priljubljenih v okolici Trsta. 

Odlična kava za začetek

Eno izmed najbolj priročnih izhodišč za obisk razgledne poti so Opčine, katerih glavno ulico ob koncu zime zaznamuje eden največjih pustnih karnevalov v zamejstvu. Žal mu letos zaradi pandemije kaže bolj slabo. V kraju so nekoč gradili letne rezidence premožni Tržačani, ponašal pa se je tudi z več hoteli in gostišči. Teh še danes ni težko najti. Med bolj priljubljenimi je kavarna Vatta, ki je bila zaradi kakovostne ponudbe že večkrat uvrščena med najboljše bare v Italiji. V gostišču s stoletno tradicijo boste zagotovo naleteli tudi na slovensko govoreče strežno osebje, zato z naročanjem ne boste imeli težav. 

Mimoidoči se najpogosteje ustavijo na kavo in kakšno sladico, na voljo pa so tudi številne kraške dobrote od pršuta naprej. Vitrina s sladkimi skušnjavami je neustavljivo privlačna, sladice, predvsem makroni in domači sladoled, pa preizkušeno odlične! Terasa lokala je urejena ob glavni ulici, le nekaj korakov od začetne oziroma končne postaje openskega tramvaja, ki je kraj dolga leta povezoval s Trstom. Na postaji stoječim tramvajskim vozilom starodobnega videza velja posvetiti nekaj pozornosti, čeprav na obžalovanje mnogih mirujejo že od leta 2016. Takrat sta v Trstu trčila dva tramvaja, obnova celotnega transportnega sistema pa še vedno traja. Upajmo, da bo letos končana, saj tramvajska povezava praznuje že 120-letnico obstoja, v preteklosti pa je bila ena izmed največjih tržaških znamenitosti. 

Tržaški zaliv na dlani

Eno izmed tramvajskih postajališč je prav na začetku Napoleonove ceste, pri spomeniku v obliki obeliska. Postavili so ga v zahvalo avstrijskemu cesarju Francu I., ker je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom. Tu se začne široka, dobre štiri kilometre dolga peščena pot, ki skozi gozd vodi skoraj do Proseka. Priljubljena je tako med pohodniki kot ljubitelji teka, primerna pa tudi za sprehajanje z otroškim vozičkom. Ob njej se zvrsti več ostankov bunkerjev in utrdb iz prve svetovne vojne. Glavne pozornosti večine pa so seveda deležni izjemni razgledi: na veliko pristaniško mesto, predmestje ob obali, ki sega vse do gradu Miramar, pa tudi na posamezne odseke železniške proge, po kateri brzijo vlaki iz Benetk in drugih delov Italije. Kot na dlani je celoten Tržaški zaliv, v daljavi je mogoče zaslutiti Benetke, na obzorju pa se vrstijo pozno v pomlad zasneženi alpski vrhovi. Pešpot se konča s kratkim asfaltiranim delom in parkiriščem nad krajem Prosek. Zanjo je dovolj uro časa, s pogostimi postanki pa zlahka še enkrat toliko. 

Krožna pot mimo trikotne cerkve

Za vrnitev na Opčine velja izbrati drugo pot, ki je speljana nekoliko višje. Prvi del je strm in se povzpne nad razgledne pečine, na katerih me vsakokrat očara več naravnih in umetnih razgledišč. V manj kot pol ure boste prispeli do neobičajne cerkve sv. Marije kraljice in pomočnice (Santuario di Monte Grisa), ki je postavljena tik nad prepadnimi stenami na Vejni. Petinštirideset metrov visoko cerkev trikotne oblike je videti z beneške avtoceste, če smo pozorni, pa tudi s slovenske Obale. Sestavljena je iz trikotnih elementov. Zgrajena je v dveh nadstropjih z več oltarji, med katerimi je eden posvečen slovanskima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu. Slika ob oltarju je delo Toneta Kralja. Cerkev so zgradili leta 1966 na pobudo tržaškega in koprskega škofa Antonia Santina, ki se je konec druge svetovne vojne zaobljubil, da bo postavil svetišče v zahvalo Mariji, če Trst ne bo uničen. Zaradi razgledne lege in nevsakdanje arhitekture je vredna daljšega postanka. To je tudi edini kraj ob pešpoti, kjer si lahko privoščite kavo, pijačo in kakšen prigrizek. V pritličju je namreč urejen manjši gostinski lokal. 

V bližini cerkve se začne široka pešpot, ob kateri so sprva postavljeni simboli za postaje križevega pota. Poimenovana je po ustanovitelju svetovnega skavtskega gibanja Robertu Baden-Powellu, pred Opčinami pa se preimenuje v ulico vojaškega pilota Niccola Cobollija. Še pred naseljem se v gozdu desno odcepi pešpot, ki vas privede nazaj do izhodišča Napoleonove ceste.

Do gradu Miramar po stoterih stopnicah 

Za krožno pot si velja vzeti vsaj tri ure. Na polovici jo lahko še popestrite s spustom do enega najbolj slikovitih gradov v okolici Trsta – Miramara. Peš je dosegljiv po cesti skozi Prosek in naselje Konavlje. Malo zbledele rdeče-bele pravokotne markacije vas privedejo do stopnic. Kar okoli petsto se jih zvrsti do krajevne železniške postaje, pot pa se nadaljuje skozi podhod do enega izmed vhodov v park, ki obdaja grad Miramar. 

Lepote parka lahko spoznavate brezplačno, saj je treba plačati vstopnino le za ogled muzejske zbirke na gradu. Presenetljivo obsežen gozd in park v francoskem slogu ponujata obilo možnosti za dolge sprehode. Seveda se razkrivajo tudi razgledi na morje in v belo odeti grad z idilično lego tik nad obalo. Park se ponaša s številnimi kipi ter eksotičnimi rastlinami, ki jih je s svojih potovanj prinašal prvotni lastnik, nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I. 

Rilkejeva pot

Če vam ostane še kaj volje in časa, lahko podobno razgledno pot nad obalo obiščete med Sesljanom (Sistiana) in Devinom (Duino). Dolga je dobra dva kilometra, parkirišče pa boste našli v bližini avtokampa Mare Pineta. Pešpot ob robu prepadnih pečin nad Sesljanskim zalivom je del naravnega deželnega rezervata Devinske stene. Ime je dobila po pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v začetku preteklega stoletja gost kneginje na Devinskem gradu. Tu je dobil navdih za pesniški ciklus Devinjske alegije. Na začetku poti v Sesljanu je vredno obiskati informacijsko središče, svoje čare pa ima tudi bližnji gostinski lokal z razgledno teraso.