Aronijo (Aronie melanocarpa) poznajo strokovnjaki za rastline in tista skupina ljudi, ki se ukvarja z zdravim prehranjevanjem. Navadni smrtniki pa nad nekoliko nenavadno, a precej zanimivo rastlino niso tako zelo navdušeni. Pravzaprav za uživanje naravnost z grma ni pretirano užitna, saj je grenko kiselkastega okusa.
Poskusite zdravilni sok ali marmelado
Prehranska industrija jo uporablja zaradi temno modre barve, ki že v majhnih količinah obarva sokove in druge jedi. Morda se spomnite, kako radi se proizvajalci pohvalijo, da je sok pripravljen z dodatkom aronije. Sliši se modno, čeprav večina potrošnikov ne ve, kako čudežna moč se skriva že v majhnih koncentracijah teh jagod. Pravzaprav jih veliko sploh ni pametno niti potrebno zaužiti; bolje jo je le primešati drugim jedem ali celo skuhati v marmelado, sok in podobne oblike, kjer se neprijeten okus poveže s prijetnejšimi. Dnevni odmerek, ki zadošča, je od 25 do 50 ml sveže stisnjenega soka.
Čudež narave
Pripisujejo ji številne zdravilne učinke, zato jo skoraj zagotovo najdete v obliki, ki je primerna za uživanje, v trgovinah z zdravo prehrano. Kako tudi ne, ko pa vsebuje od osem- do desetkrat večje koncentracije vitamina C, kot ga je v južnem sadju. Poleg tega vsebuje še vitamin P, ki pomaga, da naše telo sploh lahko sprejema vitamine C in B9, B6, B2, E ter minerale kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod, fosfor. Antocianini povzročajo temno modro barvo in ščitijo naše celice pred poškodbami. Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo krvni pritisk. Karoteni ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene in varujejo kožo pred opeklinami. Aronija ima največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov in večjo antioksidativno moč kakor borovnice. Poleg tega odpravlja želodčne težave, preprečuje nastanek ateroskleroze, varovalno vpliva na črevesje, pomaga pri slabokrvnosti, posledično vpliva na večjo imunsko sposobnost organizma pa tudi na boljši vid in spomin.
Nezahtevna za domače gojenje
Po vsem napisanem ste si verjetno zaželeli, da jo posadite kar na balkon v velik lonec, saj bi radi imeli svojo. Morda bi celo šlo, če bi bil lonec res velik oziroma bi jo presajali v vedno večje lonce, kajti dobra novica je, da aronija ni zahtevna rastlina za vzgojo. Rada raste tudi na nekakovostnih in plitvih tleh. Ne mara pa mokrih tal, v katerih zastaja vlaga. Zelo dobro prenaša tudi zelo nizke temperature, zato se je razširila v Rusijo in Skandinavijo, Avstrijo in na Poljsko. Poznali in častili so jo že stari Indijci, danes pa tudi v Evropi najdemo nasade. Cveti šele maja, ko se razvijejo in odprejo beli kobulasti cvetovi. Zori v avgustu. Temno modre jagode so najprej rdeče, kasneje temno modre, skoraj črne. Plodovi so zelo okrasni in so jeseni pravi okras vrta, saj grmi zrastejo od dva do tri metre visoko. Pozno jeseni pa se rdeče obarvajo tudi listi, ki krasijo rastlino, vse dokler ne odpadejo. Aronijo štejemo med jagodičevje, ker so plodovi drobni kot ribezove jagode, čeprav je v sorodu s hruškami, nešpljo in jerebiko. Zanimiva kombinacija, a za gojenje na domačem vrtu je idealna, saj je odporna proti boleznim in škodljivcem in tudi nam ne bo delala skrbi, če želimo ekološko pridelavo.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: