Eden izmed primernejših načinov shranjevanja živil je sušenje, pa naj gre za sadje, zelenjavo, zelišča ali gobe. Tako lahko sproti predelamo tudi plodove, ki jim med ozimnico morda grozi, da bodo začeli gniti. Če nič drugega, je lahko sušenje manj običajnih pridelkov pridobitev za popestritev vsakodnevnega jedilnika.
Tradicija naravnega shranjevanja
Sušenje je prav tako eden izmed najstarejših in najbolj naravnih postopkov shranjevanja živil. Pri tem sadje in zelenjava ohranita veliko koristnih sestavin. Nekoč so pridelke sušili v peči ali v posebnih sušilnicah skoraj na vsaki kmetiji, danes si lahko to omisli skorajda vsakdo, saj je na voljo več modelov priročnih in cenovno dostopnih sušilnikov. Z njimi si lahko na enostaven način pripravite okusno in zdravo zalogo sadja, zelenjave, zelišč ali gob.
Sadni čips za zimske večere
Drobne sadeže in sočivje sušimo cele, zaradi česar je čas sušenja daljši, lahko tudi 24 ur ali več. Če sadeže prerežemo ali razrežemo na rezine, je čas sušenja za več kot polovico krajši. Jabolka ali hruške lahko namesto na krhlje narežemo na tanke rezine, prej odstranimo peške, po želji lupino. Tako dobimo zelo okusen in zdrav sadni čips. Podobno lahko pripravimo kutine, breskve, banane in še kaj. Odlično se obnese sušenje kakija. V ta namen moramo izbrati sadeže, ki so še čvrsti na otip. Narezani med sušenjem omedijo in postanejo sladki. Posušiti je mogoče tako rekoč vse. Sadeži s svetlejšim mesom (banane, jabolka ...) med sušenjem porjavijo. Če vas to moti, morate koščke prej potopiti v raztopino razredčenega limonovega soka. Posušeno sadje lahko jemo kot posladek, prigrizek, kot dodatek mislijem ali pa namočeno uporabljamo za peko sladic in kuhanje kompotov. Na enak način lahko posušimo tudi skoraj vse vrste zelenjave.
Čistoča je na prvem mestu
Pomembno je, da sadje pripravimo. Premalo zrelo sadje vsebuje veliko škroba in kisline ter malo sladkorja, prezrelo pa se lahko že razkraja in ima zato značilen priokus, poleg tega se suši dlje. Pladnji za sušenje morajo biti pred uporabo očiščeni in suhi. S sušenjem pridelki izgubijo vlago in s tem velikost ter težo, iz kilograma svežih jabolk dobimo približno 15 dag posušenih krhljev, iz sliv pa okoli 30 dag suhih sadežev. S sušenjem sadja se zmanjša količina vitaminov, poveča pa se koncentracija hranilnih snovi, predvsem sladkorja.
Posušene pridelke shranimo v čistih in dobro zaprtih posodah ali kozarcih, te pa postavimo v suhe, temne in hladne prostore. Če so pravilno shranjeni, so uporabni vsaj leto dni. V ličnih kozarcih so lahko tudi izvirno darilo.
Praktični sušilniki
Sušilniki so različnih izvedb, najpriročnejši pa so manjši – namizni. Delujejo tako, da segrevajo zrak na okoli 45 stopinj Celzija in ga z ventilatorjem potiskajo skozi pladnje, na katerih je zloženo sadje oz. zelenjava. Vgrajeni termoelementi preprečujejo pregrevanje naprave in obenem skrbijo za varčnejšo porabo. Sušilniki se razlikujejo predvsem po moči, velikosti in načinu vpihovanja zraka. Pladnji so lahko mrežasti, tako da se zrak pretaka med njimi in nato izstopa na vrhu, lahko pa imajo zaprto dno in imajo ob strani reže za izstop vlažnega zraka. Pladnji s polnim dnom so bolj praktični predvsem pri sušenju drobnejših sadežev (borovnice, maline, ribez, gozdne jagode...) in zelišč, saj koščki ne morejo padati na spodnje pladnje.
Čas sušenja je odvisen predvsem od količine vode, ki jo pridelki vsebujejo, od velikosti koščkov, ki jih nameravamo posušiti, ter od vsebnosti vlage in temperature v prostoru, v katerem sušimo. Prednosti sušilnikov pred sušenjem na soncu je precej: delo je veliko bolj enostavno, nismo odvisni od vremena, poleg tega je onemogočen dostop mrčesu in plesnim, konec koncev se bolje ohranijo naravne barve.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: