Beli cvetovi gozdne jagode se nežno nastavljajo soncu, iz njih se bodo razvili plodovi, vsem dobro znane rdeče jagode. Nizka zelena trajnica raste po svetlih gozdovih, sončnih posekah in med grmovjem. Številne gojene sorte z debelejšimi sadeži so vzgojene iz gozdne jagode. 

Foto: FamVeld/Shutterstock

Prve domače jagode, vzgojene na prostem in značilnega dišečega, sladko kiselkastega okusa, bomo sladokusci lahko prav kmalu začeli uživati. Do srede maja si nujo lahko tešimo s sladkimi, vendar iz Italije ali Španije uvoženimi velikimi sadeži. Seveda ni odveč poudariti, da se obdržijo kratek čas in so tako ali tako zdaleč najbolj slastni sveži. 


Po priročniku Zdravilne rastline jagoda vsebuje okoli 10 odstotkov sladkorja, od tega kar dobro polovico sadnega, po odstotek limonske in grozdne kisline, beljakovine, pektin in čreslovino, ki ima razstrupljevalni učinek. Zelo pomembna sta tudi mangan in kalij. V 100 g ima 60 mg vitamina C, ki skrbi za boljše delovanje imunskega sistema, poleg tega pa še vitamine A, B1 in B2. Jagode vsebujejo tudi elagično kislino, antioksidant, ki varuje pred ultravijoličnim sevanjem in za katerega naj bi veljalo, da ščiti tudi pred rakavimi boleznimi.

Jagode so lahko prebavljive, zlasti gredo v slast otrokom. So tudi dobra izbira za sladkorne, ledvične in žolčne bolnike. Tako po priročniku Zdravilne rastline: ker urejajo prebavo in imajo rahlo odvajalni učinek, pomagajo zlasti tistim, ki trpijo zaradi zaprtosti. Menda naj bi tudi umirjale živčno utripanje srca in zniževale visok krvni pritisk. 

Foto: Maria Uspenskaya/Shutterstock

Seveda za vse niso enako blagodejne. Ljudje, ki po njih dobijo srbečico in izpuščaje, naj jih izločijo z jedilnika.