Zaradi velike vsebnosti kalcija, ki je najučinkovitejše pomirjevalno sredstvo za živčevje, obenem pa tudi magnezija, mangana in kalija, je rabarbara idealna za ženske po 50. letu. Rabarbara je pomembna, ker krepi mišičje, skrbi za prehrano telesnih celic in pomirja živčevje. Poleg tega vsebuje vitamina B3 in B5, ki povečata energijo in vitalnost. Vitamin B5 pa poskrbi za lepo kožo in lase. Bogata je z vitaminom C, na 100 gramov ga vsebuje kar od 10 do 20 miligramov in pomaga pri odvajanju seča. Rabarbaro v medicinske namene že tisočletja uporabljajo Kitajci, medicinsko pa je dokazana tudi učinkovitost praška iz korenin pri lenem črevesju in vnetju ustne sluznice.
Pozor, ni primerna za vse!
Rabarbara vsebuje tudi oksalno kislino, največ je je v listih, ker pa ti v telesu vežejo kalcij, ne priporočajo njihove uporabe. Ljudem s putiko in revmo zato odsvetujejo uživanje rabarbare, prav tako tudi tistim, ki imajo težave z ledvicami in jetri (pogosto uživanje lahko povzroči nastanek ledvičnih ali žolčnih kamnov), ter doječim materam in nosečnicam.
Nakup in gojenje
Rabarbaro lahko na vrtu nabiramo od marca do avgusta, nekateri trdijo, da je najboljša v zadnjem mesecu poletja, a pozor, kasneje, kot jo boste obrali, več oksalne kisline bo vsebovala rastlina, ta pa za zdravje ni priporočljiva. Ker je oksalna kislina v rastlini skoncentrirana predvsem v listih, te vedno zavržemo in jih ne uživamo. Rabarbare obstaja tudi več vrst, od temno rdeče do rožnate in zelene. Je sorodnica kislice in ajde ter enostavna za vzgojo na domačem vrtu. Upoštevajte le nasvet, da je prvo leto od sajenja ne nabiramo, saj rastlina še nima dovolj razvitega koreninskega sistema, v prihodnje pa lahko z rastline vsakih nekaj tednov potrgamo stebla zmerno, da se obraste in bomo v njej uživali vse poletje.
Rabarbaro lahko tudi kupimo na tržnici in v bolje založenih trgovinah v času sezone, izbirajte takšno z močnejšimi stebli, saj jih lažje olupimo, če ne marate preveč kislega okusa, pa bo za vas bolj primerna temno rdeča vrsta, ki vsebuje manj jabolčne in citronske kisline.
Priprava
V kulinariki uporabljamo samo stebla rabarbare. Lahko jih olupimo in narežemo na kocke, podušimo nekaj minut v malo vode, potem pa uporabimo za poljubne sladice in mlečne jedi. Priljubljena je tudi rabarbarina marmelada, nekateri jo kuhajo samostojno, mnogi pa rabarbaro kombinirajo z drugim sadjem (denimo z jagodami), saj doda kislo noto končnemu okusu.
Če vam ni do kuhanja marmelade, pa lahko rabarbaro pripravite po tradicionalni ameriški metodi, tako, da jo dobesedno »skuhate« v sladki piti. Recept je nadvse preprost, Američani pa prav zato rabarbaro imenujejo tudi »pie plant« (rastlina za pite, op. p.), saj jo najraje pečejo v tovrstno sladico, za katero mnogi trdijo, da je najboljša različica izmed vseh sadnih pit.
Rabarbarina pita
Potrebujemo:
Za testo: 500 g moke, 100 g sladkorja v prahu, 250 g masla, ščep soli, čajna žlička limonine lupinice, 2 jajci, žlica mleka
Za nadev: 1 kg na kocke narezanih stebel rabarbare, 300 g sladkorja in še nekaj žlic za posip, 30 g koruznega škroba, 1 žlica limoninega soka, čajna žlička vaniljevega ekstrakta, ščepec soli, 30 g masla, 1 veliko jajce
Priprava: Najprej pripravimo testo za pito. V veliko posodo presejemo moko, sladkor v prahu in sol ter jim dodamo na koščke narezano hladno maslo. S prsti hitro pregnetemo mešanico, tako da dobimo kosmičasto zmes. Dodamo limonino lupinico, obe jajci in mleko ter znova pregnetemo, spet delamo hitro, saj želimo testo ohraniti kar se da hladno, to bo na koncu prineslo bolj krhek pečen rezultat. Testo razdelimo v dve kepici, ena je lahko malo večja kot druga, in ju nekoliko sploščimo v obliko kroga. Zavijemo ju vsako posebej v plastično folijo in položimo v hladilnik vsaj za pol ure, da se ohladijo in jih bomo lažje razvaljali.
Sedaj se lotimo nadeva. Narezana stebla rabarbare stresemo v posodo, jih posujemo s sladkorjem in koruznim škrobom ter soljo in dobro premešamo. Dodamo še vaniljo in limonin sok in še enkrat dobro premešamo ter pustimo 10-20 minut, da se stebla macerirajo.
Ko je testo ohlajeno, ga vzamemo iz hladilnika in oba kroga na pomokani površini nežno razvaljamo na velikost izbranega pekača za pito. Enega bomo uporabili za dno, drugega za pokrov, zato je bolje, da je spodnji nekoliko večji. Testo za dno previdno položimo v pekač (pomagamo si lahko z valjarjem), ki smo ga namastili z maslom, in ob steno pritisnemo vse robove. Dno posujemo z nekaj ščepci sladkorja, dodamo rabarbarino mešanico in jo enakomerno razporedimo po pekaču. Sedaj pito pokrijemo s preostalim razvaljanim testom, odrežemo robove, ki gledajo čez pekač in dobro pritisnemo spodnji in zgornji rob testa po celem obodu. Za konec v pokrov iz testa naredimo pet zarez, da bo para lažje uhajala, premažemo testo s stepenim jajcem in narahlo posujemo z žlico sladkorja.
Pečemo v pečici na 180 °C eno uro, po eni uri pečemo še 30 minut, a ves čas pazimo, da testo ne porjavi preveč. Če postaja temnejše, ga pokrijemo z aluminijasto folijo in pečemo do konca. V uri in pol peke se rabarbara v piti povsem skuha in v piti tvori sočno marmeladasto sredico. Ko pito vzamemo iz pečice, jo pustimo počivati še nekaj minut, da se nekoliko ohladi, nato pa lahko še toplo postrežemo z vaniljevim sladoledom.
Marmelada iz rabarbare
Potrebujemo: 1 kg olupljenih stebel rabarbare, 900 g želirnega sladkorja, 5 žlic medu, pol litra gostega mareličnega soka, žličko cimeta.
Priprava: Stebla narežemo na koščke in jih zavremo z želirnim sladkorjem, mareličnim sokom, medom in cimetom. Kuhamo pet minut, potem pa zmes nekoliko ohladimo. Napolnimo kozarce in jih dobro zapremo.
Rabarbarina čežana
Potrebujemo: 700 g olupljenih stebel rabarbare, 200 g neprečiščenega sladkorja, četrt žličke ingverja v prahu, žličko cimeta, nekaj klinčkov.
Priprava: Rabarbaro skupaj s sladkorjem, ingverjem, cimetom in klinčki dušimo deset minut v malo vode, tako da ta izpari. Potem posodo odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se rabarbara počasi ohlaja in medi. Preden jo ponudimo v skledicah za kompot, lahko čežano ohladimo v hladilniku in nato poleg položimo še kepico vaniljevega sladoleda.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: