Latinsko ime za rabarbaro je Rheum rhabarbarum, ker pa je prišla od daleč, so jo mnogi imenovali korenina iz tujine.



Staro zdravilo

Že pred tisoč leti so jo Kitajci uporabljali kot zdravilo proti kugi in črevesnim težavam in jo imenovali dreslovka. V Evropi se je udomačila šele v 18. stoletju. Najboljši čas za nabiranje je od aprila do konca junija, julija pa postanejo njeni peclji bolj vlaknasti, vendar polni oksalne kisline. Največ je je v listih, ker pa ti v telesu vežejo kalcij, ne priporočajo njihove uporabe. Ljudje s putiko in revmo naj se rabarbari izogibajo, tudi tisti, ki imajo težave z ledvicami in jetri, doječe matere in nosečnice. Je pa medicinsko dokazana učinkovitost praška iz korenin pri lenem črevesju in vnetju ustne sluznice, poleg tega je rastlina polna vitamina C. Na sto gramov ga je od 10 do 20 miligramov. Pomaga tudi pri slabem odvajanju seča.


Ponekod rabarbarine poganjke pokrivajo z glinenimi posodami. Na ta način izzovejo zgodnejšo rast, stebla rastline pa ostanejo mehkejša in svetlejše barve. 


Zniževanje ravni inzulina

Posebno cenjena je sibirska rabarbara, ki v vrtni zemlji dobro uspeva, samo premočno gnojilo ji odvzame zdravilne lastnosti. V Nemčiji so delali poskuse s praškom korenike sibirske rabarbare (iz lekarne). Poskus je potekal na 109 ženskah, ki so imele hude težave z meno (napadi vročine, hitre menjave razpoloženja) Po dvanajstih tednih so se močno zmanjšale, kar zdravniki pripisujejo ugodnemu učinkovanju raponticina, ki je po strukturi podoben hormonu estrogenu. Raponticin je zmanjšal tudi koncentracijo sladkorja v krvi in izboljšal toleranco do glukoze, kar je sicer naloga inzulina. Ker pa je pri sladkornih bolnikih in predebelih ljudeh njegovo delovanje nepravilno, je rabarbara odlična zelenjava, ki jo lahko ljudje s tovrstnimi zdravstvenimi težavami vključijo v svoj jedilnik. 



Kulinarika

Rabarbara je koristna zel, najbolj znana pa je v kuhinji. Njen kiselkasti okus se odlično veže z vaniljevimi sladkarijami, pudingom, kremo, pecivom pa tudi z riževimi jedmi in jogurtom. V sladicah je kuhana, zato ne bomo imeli kislega izraza na obrazu. Lahko jo dodamo biskvitnemu kolaču in izboljšamo njegov okus. To je enostavno pecivo, ki nam vedno uspe. Potrebujemo štiri jajca, 12 dag margarine ali masla, 18 dag olja, dva dcl mleka, dve žlici ruma, 30 dag bele moke, pecilni prašek in limonino lupino (eko limona ali zelo, zelo dobro umita). Med trd sneg počasi dodajamo sladkor, nato rumenjake in še nekaj časa stepamo. Mleko zmešamo z moko in rumom, vmešamo še pecilni prašek. Nazadnje počasi prilivamo maščobo. Model namažemo z maščobo in potresemo z moko. Testo naj ne sega do vrha, ker zelo naraste. Pečemo pri srednji vročini (od 180 do 200 stopinj). Če je vročina premočna, testo razpoka, če je prenizka, ostane na dnu. Surovo. Pred pečenjem vmešamo vanj koščke rabarbarinega olupljenega stebla. Količino izberemo sami, preveč jih ne sme biti, sicer vsi potonejo na dno. 



Rabarbara se odlično meša tudi z ribezovo pogačo: polovica pogače naj bo ribezova, polovica rabarbarina, zelo razširjen pa je tudi čaj iz rabarbarinih pecljev, ki ima rahlo odvajalno moč, peclji morajo biti dobro prekuhani.