Presenetljivo veliko rastlin je užitnih, vendar se pred nabiranjem z njimi vsekakor dobro seznanite ali pa jih prvič nabirajte v družbi poznavalcev. To še posebno velja za tiste, ki jih je mogoče zamenjati s podobnimi strupenimi rastlinami. Takšen je na primer čemaž. Veliko varnejša izbira je seveda regrat. Še zlasti njegov soimenjak gozdni regrat, ki je prav privlačna, a po krivici slabo poznana rastlina, odlična za pripravo številnih jedi.
Kako prepoznamo gozdni regrat?
Listi rastline so podobni regratu, ki ga poznamo s travnikov. Pravzaprav so lepši, saj so bolj enakomerno nazobčani. Svetlo zeleni listi so dolgi do 15 centimetrov, razporejeni v rozeto. Cvetovi so živo rumeni, a manjši in ne tako košati kot pri regratu. Peclji so krajši in niso votli. Gozdni regrat cveti od aprila do avgusta in prav pred cvetenjem vsebuje največ koristnih snovi. Užitni so tako cvetovi kot listi. Te nabiramo vse od zgodnje pomladi pa do jeseni. So namreč mehkejši od regratovih in ne grenijo, tudi ko rastlina odcveti.
Privlačna smrdljivka
Gozdni regrat spada v družino radičevk. Ima prav neprijazno botanično ime – Aposeris foetida, kar v prevodu pomeni navadna smrdljivka. Nenavadno, saj nima posebno izrazitega vonja, ki bi opravičeval takšno poimenovanje. Vonj še najbolj spominja na moko ali surov narezan krompir, zato je znana še pod imenom krompirjevka. Zaradi oblike listov pa ima tudi ime redkozobka. Močnejši vonj oddaja, če zmečkamo liste ali cvetove. Ustreza ji senčno in vlažno rastišče v listnatih ali mešanih gozdovih. Ponekod je celo prevladujoča podrast in tam ima gozd posebno privlačno podobo. Dobro uspeva predvsem v srednji Evropi in na zahodnem Balkanu, kjer gozdni regrat ponekod cenijo kot užitno rastlino. Veliko bolj znan in uporabljan je bil v času pomanjkanja.
Obilje koristnih snovi
Gozdni regrat je bogat vir bioaktivnih snovi, ki so pomembne za pravilno delovanje in zaščito našega organizma. Vsebuje tudi nekajkrat več vitaminov in mineralov kot marsikatera gojena zelenjava, predvsem vitamin C in E. Po rezultatih raziskave na biotehniški fakulteti v Ljubljani je imel celo več kot 50-krat toliko vitamina C kot solata, kupljena v trgovini! Zato bi bil morda primeren tudi za gojenje. Grenčine, ki jih vsebuje, pomagajo prebavi, so koristne za krepitev delovanja žolčnika in jeter, skupaj z drugimi snovmi pa pospešujejo izločanje vode in čiščenje telesa.
Vsestranska uporaba
Gozdni regrat nabiramo tako, da režemo oziroma trgamo samo liste in tako ne poškodujemo korenine. Pri tem nekaj listov pustimo in tako ohranimo rastlino. Užitni so vsi deli, od korenin do listov in cvetov. Najbolj okusen je svež, saj za sušenje in zamrzovanje ni najbolj primeren. Cvetne popke lahko vlagamo v kis ali olje, podobno kot kapre. Liste je najpreprosteje uporabiti za različne vrste solat. Lahko samostojno, v kombinaciji z drugimi vrstami listnate zelenjave ali z dodatkom kuhanega krompirja, testenin, riža, kaše, koruze, fižola ali drugih stročnic. Privlačni listi in cvetovi so lahko tudi okusna dekoracija jedi. Nasekljani listi so odličen dodatek v jogurtih, skuti, pestu podobnih namazih. Dobro se obnesejo v kombinaciji s čemažem in celo z bolj eksotičnim avokadom. Popestrijo tudi ribji namaz ali namaz iz zmletih oreškov in kisle smetane. Lahko jih dodamo juham, a najraje na koncu, podobno kot peteršilj. Mlade pa tudi starejše liste uporabimo podobno kot špinačo, ohrovt, blitvo – kuhamo, blanširamo, zmeljemo. Seveda z dodatkom česna, soli in drugih začimb.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: